Page 165 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 165
Recenziji
Monografija z naslovom Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v
vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice avtorjev Nine
Krmac, Dejana Hozjana in Mojce Kukanja Gabrijelčič s Pedagoške fakultete
Univerze na Primorskem je izvirno in dokumentirano delo. S pomočjo pre-
gleda domače in tuje literature ter opravljenih dveh lastnih raziskav odpira
do sedaj nerazrešena vprašanja in išče odgovore na obravnavano tematiko.
Delo je pomembno, ker daje temeljna spoznanja o kakovosti izobraževanja in
kariernega razvoja bodočih pedagoških delavcev/učiteljev (na primeru razis-
kave študentov Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem) na eni strani
ter o sedanjem položaju pedagoških delavcev, njihovem aktivnem staranju
v Sloveniji in tujini na drugi strani. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in em-
piričnega dela.
V uvodnem besedilu teoretičnega dela avtorji za izhodišče razmišljanja po-
stavijo pomen oblikovanja položaja učiteljske delovne sile s kakovostjo in
pravičnostjo izobraževanja. Izhajajo iz predpostavke, da na kakovost in po-
ložaj strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju vplivajo okoliščine tega,
kako je v posamezni državi poskrbljeno za aktivno staranje pedagoških de-
lavcev in postopno uvajanje mladih v pedagoški poklic.
Glede na slednje se avtorji monografije najprej osredotočijo na pregled
procesa staranja v Evropi in primerjalno ugotavljajo, da je koeficient starostne
odvisnosti starega prebivalstva v Sloveniji še vedno nižji kot v povprečju EU,
vendar se razlika iz leta v leto zmanjšuje. Avtorji s prikazom primerov dobrih
praks aktivnega staranja v EU iščejo rešitve oziroma predloge o izboljšavah v
Sloveniji. Predlogi vključujejo posebne pobude za številne razsežnosti uprav-
ljanja starosti ter splošne politike zaposlovanja, ki pomagajo ustvariti okolje,
v katerem posamezni zaposleni lahko izkoristijo svoj potencial, ne da bi bili
prikrajšani za svojo starost. Raziskane in opisane so tudi možnosti upokojitve
učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v različnih
državah, kot so npr. Škotska, Hrvaška in Norveška. Avtorji na podlagi pregleda
literature ugotavljajo, da je koncept upravljanja starosti razmeroma nov, prav
tako je malo nacionalnih politik ali obveznih smernic za aktivno upravljanje
starosti na delovnem mestu. Pregledane raziskave kažejo na to, da so starejši
delavci bolj zaščiteni pred izpostavljenostjo tveganju, imajo višjo stopnjo sa-
mostojnosti na delovnem mestu in nižjo stopnjo delovne intenzivnosti. Pre-
163
Monografija z naslovom Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v
vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice avtorjev Nine
Krmac, Dejana Hozjana in Mojce Kukanja Gabrijelčič s Pedagoške fakultete
Univerze na Primorskem je izvirno in dokumentirano delo. S pomočjo pre-
gleda domače in tuje literature ter opravljenih dveh lastnih raziskav odpira
do sedaj nerazrešena vprašanja in išče odgovore na obravnavano tematiko.
Delo je pomembno, ker daje temeljna spoznanja o kakovosti izobraževanja in
kariernega razvoja bodočih pedagoških delavcev/učiteljev (na primeru razis-
kave študentov Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem) na eni strani
ter o sedanjem položaju pedagoških delavcev, njihovem aktivnem staranju
v Sloveniji in tujini na drugi strani. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in em-
piričnega dela.
V uvodnem besedilu teoretičnega dela avtorji za izhodišče razmišljanja po-
stavijo pomen oblikovanja položaja učiteljske delovne sile s kakovostjo in
pravičnostjo izobraževanja. Izhajajo iz predpostavke, da na kakovost in po-
ložaj strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju vplivajo okoliščine tega,
kako je v posamezni državi poskrbljeno za aktivno staranje pedagoških de-
lavcev in postopno uvajanje mladih v pedagoški poklic.
Glede na slednje se avtorji monografije najprej osredotočijo na pregled
procesa staranja v Evropi in primerjalno ugotavljajo, da je koeficient starostne
odvisnosti starega prebivalstva v Sloveniji še vedno nižji kot v povprečju EU,
vendar se razlika iz leta v leto zmanjšuje. Avtorji s prikazom primerov dobrih
praks aktivnega staranja v EU iščejo rešitve oziroma predloge o izboljšavah v
Sloveniji. Predlogi vključujejo posebne pobude za številne razsežnosti uprav-
ljanja starosti ter splošne politike zaposlovanja, ki pomagajo ustvariti okolje,
v katerem posamezni zaposleni lahko izkoristijo svoj potencial, ne da bi bili
prikrajšani za svojo starost. Raziskane in opisane so tudi možnosti upokojitve
učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v različnih
državah, kot so npr. Škotska, Hrvaška in Norveška. Avtorji na podlagi pregleda
literature ugotavljajo, da je koncept upravljanja starosti razmeroma nov, prav
tako je malo nacionalnih politik ali obveznih smernic za aktivno upravljanje
starosti na delovnem mestu. Pregledane raziskave kažejo na to, da so starejši
delavci bolj zaščiteni pred izpostavljenostjo tveganju, imajo višjo stopnjo sa-
mostojnosti na delovnem mestu in nižjo stopnjo delovne intenzivnosti. Pre-
163
