Page 54 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 54
liza trenutnega stanja na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega šolanja
Analiza trenutnega stanja na področju predšolske vzgoje,
osnovnošolskega in srednješolskega šolanja v Evropski uniji
Ko govorimo o starosti, le-to opredeljujemo s tremi temeljnimi vidiki, in sicer:
(i) demografski vidik, (ii) biološki in psihobiološki vidik staranja ter (iii) socialni
in psihosocialni vidik staranja (Pečjak, 2007). Staranje in starost pa se v družbi
pojavljata in dopolnjujeta v dveh oblikah: gre predvsem za (i) staranje posa-
meznika (tj. podaljševanje življenjske dobe) in (ii) staranje družbe (tj. staranje
prebivalstva). Ko govorimo o staranju prebivalstva, se osredotočamo na po-
večanje deleža prebivalstva s starostjo nad 65 let. Slovenska delovnopravna
zakonodaja starejšega delavca opredeljuje kot tistega, ki je starejši od 55 let
(Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 2013). Od uveljavitve novega Zakona o
delovnih razmerjih, tj. od 12. 4. 2013 dalje, je starostna meja enaka za ženske
in za moške, in sicer 55 let starosti; od te starosti dalje delavke in delavci v
delovnih razmerjih uživajo posebno varstvo.
Podatki OECD za Slovenijo kažejo, da je bilo pri nas na primarni ravni izo-
braževanja leta 2015 le 6 učiteljske populacije mlajše od 30 let; 63 jih je v
starostni skupini 30–49 let in 32 v starostni skupini več kot 50 let. V zadnjem
triletju OŠ je v Sloveniji mlajših od 30 let le 4 učiteljic in učiteljev; 59 jih
je starih od 30 do 49 let; kar 37 pa je starejših od 50 let (preglednica 5.5).
Preglednica 5.5 prikazuje število zaposlenih na primarni ravni izobraževa-
nja po državah EU za leto 2018 in osebe, starejše od 20 let. Na podlagi pregle-
dnice je razvidno, da je bilo v letu 2018 na področju predšolske vzgoje, osnov-
nošolskega in srednješolskega šolanja v Evropski uniji zaposlenih 2.265.707
delavcev. Kar 749.216 delavcev, zaposlenih na področju vzgoje in izobraže-
vanja, je starejših od 50 let in tako predstavljajo 33,06 vseh zaposlenih na
primarni ravni izobraževanja v EU. Kot smo predhodno že omenili, imamo
v Sloveniji podobno stanje, saj je 32 zaposlenih v VIZ v starostni skupini
nad 50 let. Na ravni EU je učiteljske populacije, mlajše od 30 let, 11,41 , kar
primerjalno gledano nakazuje, da imamo v Sloveniji manjše število mladega
pedagoškega kadra. V Sloveniji je namreč le 6 učiteljske populacije mlajše
od 30 let. Pri tem izpostavljamo pomembnost sistematičnega, načrtnega ter
postopnega uvajanja mladih v poklice, saj je v Sloveniji zanimanje za peda-
goški poklic v primerjavi z ostalimi državami EU višje (Bakar idr., 2014).
Pri pregledu stanja v državah EU vidimo, da ima Turčija najvišje število za-
poslenih, in sicer 297.176, kar predstavlja 13,12 vseh zaposlenih na primarni
ravni izobraževanja. Najnižje število zaposlenih ima Malta (1997), tj. 9,09 .
Vrednosti in deleži zaposlenih po državah nam sicer ne pokažejo pomemb-
nejših primerjalnih izhodišč, saj je število zaposlenih odvisno od števila pre-
52
Analiza trenutnega stanja na področju predšolske vzgoje,
osnovnošolskega in srednješolskega šolanja v Evropski uniji
Ko govorimo o starosti, le-to opredeljujemo s tremi temeljnimi vidiki, in sicer:
(i) demografski vidik, (ii) biološki in psihobiološki vidik staranja ter (iii) socialni
in psihosocialni vidik staranja (Pečjak, 2007). Staranje in starost pa se v družbi
pojavljata in dopolnjujeta v dveh oblikah: gre predvsem za (i) staranje posa-
meznika (tj. podaljševanje življenjske dobe) in (ii) staranje družbe (tj. staranje
prebivalstva). Ko govorimo o staranju prebivalstva, se osredotočamo na po-
večanje deleža prebivalstva s starostjo nad 65 let. Slovenska delovnopravna
zakonodaja starejšega delavca opredeljuje kot tistega, ki je starejši od 55 let
(Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 2013). Od uveljavitve novega Zakona o
delovnih razmerjih, tj. od 12. 4. 2013 dalje, je starostna meja enaka za ženske
in za moške, in sicer 55 let starosti; od te starosti dalje delavke in delavci v
delovnih razmerjih uživajo posebno varstvo.
Podatki OECD za Slovenijo kažejo, da je bilo pri nas na primarni ravni izo-
braževanja leta 2015 le 6 učiteljske populacije mlajše od 30 let; 63 jih je v
starostni skupini 30–49 let in 32 v starostni skupini več kot 50 let. V zadnjem
triletju OŠ je v Sloveniji mlajših od 30 let le 4 učiteljic in učiteljev; 59 jih
je starih od 30 do 49 let; kar 37 pa je starejših od 50 let (preglednica 5.5).
Preglednica 5.5 prikazuje število zaposlenih na primarni ravni izobraževa-
nja po državah EU za leto 2018 in osebe, starejše od 20 let. Na podlagi pregle-
dnice je razvidno, da je bilo v letu 2018 na področju predšolske vzgoje, osnov-
nošolskega in srednješolskega šolanja v Evropski uniji zaposlenih 2.265.707
delavcev. Kar 749.216 delavcev, zaposlenih na področju vzgoje in izobraže-
vanja, je starejših od 50 let in tako predstavljajo 33,06 vseh zaposlenih na
primarni ravni izobraževanja v EU. Kot smo predhodno že omenili, imamo
v Sloveniji podobno stanje, saj je 32 zaposlenih v VIZ v starostni skupini
nad 50 let. Na ravni EU je učiteljske populacije, mlajše od 30 let, 11,41 , kar
primerjalno gledano nakazuje, da imamo v Sloveniji manjše število mladega
pedagoškega kadra. V Sloveniji je namreč le 6 učiteljske populacije mlajše
od 30 let. Pri tem izpostavljamo pomembnost sistematičnega, načrtnega ter
postopnega uvajanja mladih v poklice, saj je v Sloveniji zanimanje za peda-
goški poklic v primerjavi z ostalimi državami EU višje (Bakar idr., 2014).
Pri pregledu stanja v državah EU vidimo, da ima Turčija najvišje število za-
poslenih, in sicer 297.176, kar predstavlja 13,12 vseh zaposlenih na primarni
ravni izobraževanja. Najnižje število zaposlenih ima Malta (1997), tj. 9,09 .
Vrednosti in deleži zaposlenih po državah nam sicer ne pokažejo pomemb-
nejših primerjalnih izhodišč, saj je število zaposlenih odvisno od števila pre-
52
