Page 59 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 59
Analiza trenutnega stanja v Evropski uniji
osebja v Evropi precej zaskrbljujoč pojav, predvsem v državah z visokimi sto-
pnjami upokojevanja, v katerih prevladuje delež učiteljev, starih od 40 do 49
let oz. celo nad 50 let (Plevnik, 2004). V večini evropskih držav lahko tako že
pričakujemo pomanjkanje učiteljev, ki bo posledica upokojevanja.
V večini evropskih držav se lahko učitelji upokojijo, preden dosežejo ura-
dno upokojitveno starost. Predpisana najnižja upokojitvena starost jim nam-
reč daje pravico do polne pokojnine (pod pogojem, da imajo ustrezno število
let delovne dobe). Večina učiteljev tako dejansko zapusti poklic takoj, ko je
mogoče, to je ob najnižji upokojitveni starosti (Eurydice, 2004).
V boju proti perečemu problemu, ki nas bo doletel v desetletju ali dveh, so
se npr. v Belgiji dogovarjali o možnosti, da bi zmanjšali delovno obremenitev
učiteljev po 55. letu starosti in jih na ta način zadržali v poklicu še po dose-
ženi spodnji upokojitveni starostni meji. V Avstriji pa so imeli učitelji, ki so
poučevali v iztekajočem se programu na stopnjah obveznega šolanja, mož-
nost predčasne upokojitve. Na Finskem se je delež predčasno upokojenega
pedagoškega osebja v devetdesetih letih povečal.
Učitelji se tako pogosto odločajo tudi za polovične pokojnine. Močno si
namreč prizadevajo izkoristiti vse možnosti predčasne upokojitve ali vsaj
zmanjšanja pedagoške obremenitve. Na Norveškem pa se mnogi učitelji
upokojijo takoj po 60. letu starosti. Upokojitve večinoma utemeljujejo z
zdravstvenimi razlogi ali pa zaprosijo za predčasno upokojitev pri starosti
62 let (uradna upokojitvena starost je 70 let) (Eurydice, 2004; Plevnik, 2004).
Uradna upokojitvena starost v večini držav članic EU znaša za ženske med
60 in 65 let, za moške pa med 62 in 65 let; precej večja je razlika pri staro-
sti, ko se dejansko upokojijo. Dejanska upokojitvena starost je večinoma pre-
cej nižja od uradne (Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, 2007),
število let delovne dobe za pridobitev pravice do polne pokojnine pa je med
evropskimi državami različno: sega od dvajset let na Madžarskem do štiri-
deset let v Belgiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. V povprečju
morajo učitelji delati od 30 do 35 let (Eurydice, 2004). Programe predčasnega
upokojevanja je ne glede na sektor (javni ali zasebni) vedno težje financirati.
Tako se je npr. decembra 2000 Nizozemska odločila, da poviša gibljive pokoj-
ninske dohodke tistim, ki bi se upokojili po starosti 61 let, želeč spodbuditi
ljudi, da bi ostali dlje časa zaposleni. V večini vzhodno- in srednjeevropskih
držav so sprejeli spremembe pokojninskih predpisov in povišali uradno upo-
kojitveno starost učiteljev.
Z reformami se bo upokojitvena starost v naslednjih dveh desetletjih po-
stopoma višala, dokler ne bo dosežena meja, skladnejša z upokojitveno sta-
rostjo v državah članicah EU (Eurydice, 2004). Vse države razen Švedske pa
57
osebja v Evropi precej zaskrbljujoč pojav, predvsem v državah z visokimi sto-
pnjami upokojevanja, v katerih prevladuje delež učiteljev, starih od 40 do 49
let oz. celo nad 50 let (Plevnik, 2004). V večini evropskih držav lahko tako že
pričakujemo pomanjkanje učiteljev, ki bo posledica upokojevanja.
V večini evropskih držav se lahko učitelji upokojijo, preden dosežejo ura-
dno upokojitveno starost. Predpisana najnižja upokojitvena starost jim nam-
reč daje pravico do polne pokojnine (pod pogojem, da imajo ustrezno število
let delovne dobe). Večina učiteljev tako dejansko zapusti poklic takoj, ko je
mogoče, to je ob najnižji upokojitveni starosti (Eurydice, 2004).
V boju proti perečemu problemu, ki nas bo doletel v desetletju ali dveh, so
se npr. v Belgiji dogovarjali o možnosti, da bi zmanjšali delovno obremenitev
učiteljev po 55. letu starosti in jih na ta način zadržali v poklicu še po dose-
ženi spodnji upokojitveni starostni meji. V Avstriji pa so imeli učitelji, ki so
poučevali v iztekajočem se programu na stopnjah obveznega šolanja, mož-
nost predčasne upokojitve. Na Finskem se je delež predčasno upokojenega
pedagoškega osebja v devetdesetih letih povečal.
Učitelji se tako pogosto odločajo tudi za polovične pokojnine. Močno si
namreč prizadevajo izkoristiti vse možnosti predčasne upokojitve ali vsaj
zmanjšanja pedagoške obremenitve. Na Norveškem pa se mnogi učitelji
upokojijo takoj po 60. letu starosti. Upokojitve večinoma utemeljujejo z
zdravstvenimi razlogi ali pa zaprosijo za predčasno upokojitev pri starosti
62 let (uradna upokojitvena starost je 70 let) (Eurydice, 2004; Plevnik, 2004).
Uradna upokojitvena starost v večini držav članic EU znaša za ženske med
60 in 65 let, za moške pa med 62 in 65 let; precej večja je razlika pri staro-
sti, ko se dejansko upokojijo. Dejanska upokojitvena starost je večinoma pre-
cej nižja od uradne (Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, 2007),
število let delovne dobe za pridobitev pravice do polne pokojnine pa je med
evropskimi državami različno: sega od dvajset let na Madžarskem do štiri-
deset let v Belgiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. V povprečju
morajo učitelji delati od 30 do 35 let (Eurydice, 2004). Programe predčasnega
upokojevanja je ne glede na sektor (javni ali zasebni) vedno težje financirati.
Tako se je npr. decembra 2000 Nizozemska odločila, da poviša gibljive pokoj-
ninske dohodke tistim, ki bi se upokojili po starosti 61 let, želeč spodbuditi
ljudi, da bi ostali dlje časa zaposleni. V večini vzhodno- in srednjeevropskih
držav so sprejeli spremembe pokojninskih predpisov in povišali uradno upo-
kojitveno starost učiteljev.
Z reformami se bo upokojitvena starost v naslednjih dveh desetletjih po-
stopoma višala, dokler ne bo dosežena meja, skladnejša z upokojitveno sta-
rostjo v državah članicah EU (Eurydice, 2004). Vse države razen Švedske pa
57
