Page 114 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 114
avje starostnikov | health of the elderly Absentizem starejših zaposlenih v Sloveniji v primerjavi z EU
Tamara Kraljič Borovničar1, Klemen Širok2
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
Uvod. Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti alarmantno hi-
tro narašča in s tem posledično tudi izdatki za plačilo nadomestil tako v breme
delodajalca kot tudi v breme zdravstvene blagajne. Izdatki zdravstvene blagaj-
ne za nadomestila bolniške odsotnosti so v letu 2020 znašali skoraj 444,3 mili-
jona evrov in so se od leta 2015 povečali za več kot 80 % (ZZZS, 2020). Samo
v zadnjem letu so se stroški povečali za kar 16,4 %. Največji porast izgubljenih
delovnih dni v breme ZZZS je zabeležen pri zavarovancih starih nad 50 let, pri
čemer je eden ključnih razlogov predvsem porast števila zaposlenih v tej sta-
rosti. Po drugi strani pa nekatere raziskave kažejo, da zaposleni starejši odra-
sli nimajo nujno višje stopnje absentizma in so zaradi izkušenj, zrelosti in večje
delovne etike bolj produktivni. Namen prispevka je osvetliti problematiko ab-
sentizma starejših delavcev v Sloveniji (55+) ter na podlagi primerjave z drugimi
EU državami raziskati dejavnike problematičnega stanja.
Metode. Analizo sekundarnih podatkov o absentizmu pridobljenih s strani NI-
JZ, Eurostat, Umar in ZZZS dopolnjujemo s sistematičnim pregledom primer-
ljivih raziskav s področja absentizma starejših zaposlenih. Članke smo iskali v
bazah: JSTORE, SAGE, PubMed, Emerald in Google Scholar. Uporabili smo na-
slednje ključne besede: absentizem, starejši zaposleni, dejavniki absentizma in
identificirali 7 relevantnih študij.
Rezultati. V obdobju 2015-2019 se je odstotek bolniškega staleža v Sloveniji po-
večal za 22,4 %. Največji odstotek (% BS) in število izgubljenih dni (IO) na za-
poslenega beležimo v starostni skupini od 55 do 64 let, največji prirastek pa pri
zaposlenih, starih 65 let in več. V letu 2019 pa je bil v primerjavi s predhodnim
letom največji prirastek pri zaposlenih med 55 in 59 letom starosti (NIJZ 2020).
V primerjavi z EU-27 je bil absentizem zaradi bolezni ali invalidnosti v Sloveniji
v letu 2019 za 3,5 odstotne točke višji, v letu 2020 pa že za 3,9 odstotne točke
višji od evropskega povprečja. V tujih študijah pa na drugi strani ugotavljajo rav-
no nasprotno, da imajo zaposleni starejši odrasli praviloma nižje stopnje krat-
koročnega absentizma.
Razprava in zaključek. Očitna razhajanja med stanjem v Sloveniji in izsledki razi-
skav v EU nakazujejo potrebo po poglobljeni analizi dejavnikov absentizma de-
lovnega in institucionalnega okolja starejših zaposlenih v Sloveniji. Postavlja se
vprašanje, ali je visoka stopnja absentizma res samo posledica bolezni, ali so
prisotni še drugi vzroki, povezani z delom, kot na primer nezadovoljstvo, pre-
veliki pritiski in obremenitve na delovnem mestu, diskriminacija,…in posledič-
no beg v absentizem. Na teh izhodiščih bi bilo potrebno tako na državni kot
institucionalni ravni oblikovati strategije in ukrepe, s katerimi bi zmanjšali ne-
gativne vplive tega procesa in spodbudili daljšo delovno aktivnost starejših za-
poslenih.
Ključne besede: absentizem, starejši zaposleni, Slovenija, EU, primerjalna
študija
112
Tamara Kraljič Borovničar1, Klemen Širok2
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
Uvod. Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti alarmantno hi-
tro narašča in s tem posledično tudi izdatki za plačilo nadomestil tako v breme
delodajalca kot tudi v breme zdravstvene blagajne. Izdatki zdravstvene blagaj-
ne za nadomestila bolniške odsotnosti so v letu 2020 znašali skoraj 444,3 mili-
jona evrov in so se od leta 2015 povečali za več kot 80 % (ZZZS, 2020). Samo
v zadnjem letu so se stroški povečali za kar 16,4 %. Največji porast izgubljenih
delovnih dni v breme ZZZS je zabeležen pri zavarovancih starih nad 50 let, pri
čemer je eden ključnih razlogov predvsem porast števila zaposlenih v tej sta-
rosti. Po drugi strani pa nekatere raziskave kažejo, da zaposleni starejši odra-
sli nimajo nujno višje stopnje absentizma in so zaradi izkušenj, zrelosti in večje
delovne etike bolj produktivni. Namen prispevka je osvetliti problematiko ab-
sentizma starejših delavcev v Sloveniji (55+) ter na podlagi primerjave z drugimi
EU državami raziskati dejavnike problematičnega stanja.
Metode. Analizo sekundarnih podatkov o absentizmu pridobljenih s strani NI-
JZ, Eurostat, Umar in ZZZS dopolnjujemo s sistematičnim pregledom primer-
ljivih raziskav s področja absentizma starejših zaposlenih. Članke smo iskali v
bazah: JSTORE, SAGE, PubMed, Emerald in Google Scholar. Uporabili smo na-
slednje ključne besede: absentizem, starejši zaposleni, dejavniki absentizma in
identificirali 7 relevantnih študij.
Rezultati. V obdobju 2015-2019 se je odstotek bolniškega staleža v Sloveniji po-
večal za 22,4 %. Največji odstotek (% BS) in število izgubljenih dni (IO) na za-
poslenega beležimo v starostni skupini od 55 do 64 let, največji prirastek pa pri
zaposlenih, starih 65 let in več. V letu 2019 pa je bil v primerjavi s predhodnim
letom največji prirastek pri zaposlenih med 55 in 59 letom starosti (NIJZ 2020).
V primerjavi z EU-27 je bil absentizem zaradi bolezni ali invalidnosti v Sloveniji
v letu 2019 za 3,5 odstotne točke višji, v letu 2020 pa že za 3,9 odstotne točke
višji od evropskega povprečja. V tujih študijah pa na drugi strani ugotavljajo rav-
no nasprotno, da imajo zaposleni starejši odrasli praviloma nižje stopnje krat-
koročnega absentizma.
Razprava in zaključek. Očitna razhajanja med stanjem v Sloveniji in izsledki razi-
skav v EU nakazujejo potrebo po poglobljeni analizi dejavnikov absentizma de-
lovnega in institucionalnega okolja starejših zaposlenih v Sloveniji. Postavlja se
vprašanje, ali je visoka stopnja absentizma res samo posledica bolezni, ali so
prisotni še drugi vzroki, povezani z delom, kot na primer nezadovoljstvo, pre-
veliki pritiski in obremenitve na delovnem mestu, diskriminacija,…in posledič-
no beg v absentizem. Na teh izhodiščih bi bilo potrebno tako na državni kot
institucionalni ravni oblikovati strategije in ukrepe, s katerimi bi zmanjšali ne-
gativne vplive tega procesa in spodbudili daljšo delovno aktivnost starejših za-
poslenih.
Ključne besede: absentizem, starejši zaposleni, Slovenija, EU, primerjalna
študija
112
