Page 116 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 116
avje starostnikov | health of the elderly Zaposlitveni in ekonomski položaj ter duševno zdravje starejših
odraslih v Sloveniji v času pandemije
Suzana Laporšek1, Barbara Švagan1, Klemen Širok2
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper, Slovenija
2 Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
Uvod. Globalno gledano je COVID-19 terjal največ žrtev med starejšimi. Poleg
tega so ukrepi socialnega distanciranja zmanjšali oporo družine, socialne stike
in socialno oskrbo, kar je med starejšimi vodilo v osamljenost in dodaten psi-
hološki stres. Delovna neaktivnost in razširjena brezposelnost sta starejšim de-
lavcem zmanjšali možnosti, da ostanejo v zaposleni, ali si najdejo novo zaposli-
tev. Ker pandemija predstavlja svojevrsten naravni eksperiment, je namen te
raziskave analizirati povezanost med pandemijo COVID-19, duševnim zdrav-
jem in zaposlitvenim ter ekonomskim položajem delovno aktivnih starejših od-
raslih v Sloveniji.
Metode. Analiza povezanosti temelji na anketnih mikropodatkih SHARE Coro-
na Survey, ki vsebuje podatke za 27 držav EU in Izrael in obsega podatke, ki so
bili zbrani v prvem valu pandemije med marcem in junijem 2020. Ugotovitve
na podlagi analize teh podatkov primerjamo z rezultati prvega vala Raziskave
o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), ki se je izvajala v Sloveniji. Analiza
mikropodatkov na podlagi SHARE Corona Survey se osredotoča na dva vidi-
ka življenja starejših odraslih: duševno zdravje in spremembe v zaposlitvenem
in ekonomskem položaju.
Rezultati. Rezultati kažejo, da se je pandemija COVID-19 odrazila na duševnem
zdravju starejših odraslih v Sloveniji, čeprav manj v primerjavi z mlajšimi staro-
stnimi skupinami. Po podatkih SI-PANDA je v starostni skupini 50–64 let o te-
žavah z duševnim zdravjem poročalo 30,2 % vseh anketiranih, v starostni skupi-
ni 65–74 let pa 19,8 % vseh anketiranih. To je pod povprečjem vseh anketiranih
v Sloveniji (33,9 %) in bistveno manj kot pri najmlajših anketirancih (50,2 % v
starostni skupini 18–29 let). Zanimivo je, da je bil delež starejših, ki so poroča-
li o depresivnih motnjah v času pandemije, po podatkih raziskave SHARE Co-
rona, tako v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah podoben ali celo nižji
kot v obdobju pred pandemijo. Pandemija COVID-19 je imela izrazitejše učin-
ke na zaposlitveni in ekonomski položaj starejših odraslih v Sloveniji. Po podat-
kih raziskave SHARE Corona je bila Slovenija med državami z največ incidenco
izgubo zaposlitve (vključujoč začasno prenehanje dela) med delavci, starimi 50
let ali več, pri čemer so bile najbolj prizadete ženske, samozaposleni in manj iz-
obraženi delavci. To je negativno vplivalo tudi na finančni položaj starejših odra-
slih. Kot kažejo podatki raziskave SI-PANDA, je 28,5 % anketiranih v starostni
skupini 50–64 let poročalo o slabšem finančnem položaju, kar je nad sloven-
skim povprečjem (25,1 %).
Razprava in zaključek. Kriza COVID-19 in post-krizne negotovosti v Sloveni-
ji bodo zahtevale odločne ukrepe na področju aktivnega staranja in podaljšanja
delovne aktivnosti za starejše odrasle. Preden se lotimo izvajanja ukrepov sek-
torskih politik, je treba izvesti poglobljeno analizo virov depresivni hmotenj s
posebnim poudarkom na ugotavljanju vpliva negotovosti pri zaposlovanju in za-
znavanju neposredne ali prihodnje socialne varnosti.
Ključne besede: starejši odrasli, pandemija, duševno zdravje
114
odraslih v Sloveniji v času pandemije
Suzana Laporšek1, Barbara Švagan1, Klemen Širok2
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper, Slovenija
2 Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
Uvod. Globalno gledano je COVID-19 terjal največ žrtev med starejšimi. Poleg
tega so ukrepi socialnega distanciranja zmanjšali oporo družine, socialne stike
in socialno oskrbo, kar je med starejšimi vodilo v osamljenost in dodaten psi-
hološki stres. Delovna neaktivnost in razširjena brezposelnost sta starejšim de-
lavcem zmanjšali možnosti, da ostanejo v zaposleni, ali si najdejo novo zaposli-
tev. Ker pandemija predstavlja svojevrsten naravni eksperiment, je namen te
raziskave analizirati povezanost med pandemijo COVID-19, duševnim zdrav-
jem in zaposlitvenim ter ekonomskim položajem delovno aktivnih starejših od-
raslih v Sloveniji.
Metode. Analiza povezanosti temelji na anketnih mikropodatkih SHARE Coro-
na Survey, ki vsebuje podatke za 27 držav EU in Izrael in obsega podatke, ki so
bili zbrani v prvem valu pandemije med marcem in junijem 2020. Ugotovitve
na podlagi analize teh podatkov primerjamo z rezultati prvega vala Raziskave
o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), ki se je izvajala v Sloveniji. Analiza
mikropodatkov na podlagi SHARE Corona Survey se osredotoča na dva vidi-
ka življenja starejših odraslih: duševno zdravje in spremembe v zaposlitvenem
in ekonomskem položaju.
Rezultati. Rezultati kažejo, da se je pandemija COVID-19 odrazila na duševnem
zdravju starejših odraslih v Sloveniji, čeprav manj v primerjavi z mlajšimi staro-
stnimi skupinami. Po podatkih SI-PANDA je v starostni skupini 50–64 let o te-
žavah z duševnim zdravjem poročalo 30,2 % vseh anketiranih, v starostni skupi-
ni 65–74 let pa 19,8 % vseh anketiranih. To je pod povprečjem vseh anketiranih
v Sloveniji (33,9 %) in bistveno manj kot pri najmlajših anketirancih (50,2 % v
starostni skupini 18–29 let). Zanimivo je, da je bil delež starejših, ki so poroča-
li o depresivnih motnjah v času pandemije, po podatkih raziskave SHARE Co-
rona, tako v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah podoben ali celo nižji
kot v obdobju pred pandemijo. Pandemija COVID-19 je imela izrazitejše učin-
ke na zaposlitveni in ekonomski položaj starejših odraslih v Sloveniji. Po podat-
kih raziskave SHARE Corona je bila Slovenija med državami z največ incidenco
izgubo zaposlitve (vključujoč začasno prenehanje dela) med delavci, starimi 50
let ali več, pri čemer so bile najbolj prizadete ženske, samozaposleni in manj iz-
obraženi delavci. To je negativno vplivalo tudi na finančni položaj starejših odra-
slih. Kot kažejo podatki raziskave SI-PANDA, je 28,5 % anketiranih v starostni
skupini 50–64 let poročalo o slabšem finančnem položaju, kar je nad sloven-
skim povprečjem (25,1 %).
Razprava in zaključek. Kriza COVID-19 in post-krizne negotovosti v Sloveni-
ji bodo zahtevale odločne ukrepe na področju aktivnega staranja in podaljšanja
delovne aktivnosti za starejše odrasle. Preden se lotimo izvajanja ukrepov sek-
torskih politik, je treba izvesti poglobljeno analizo virov depresivni hmotenj s
posebnim poudarkom na ugotavljanju vpliva negotovosti pri zaposlovanju in za-
znavanju neposredne ali prihodnje socialne varnosti.
Ključne besede: starejši odrasli, pandemija, duševno zdravje
114
