Page 80 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 80
avje starostnikov | health of the elderly Črevesna mikrobiota pri starejših odraslih
Karin Šik Novak, Zala Jenko Pražnikar
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
Uvod. Človeški prebavni trakt predstavlja največjo mikrobno združbo v člove-
škem telesu. Črevesne bakterije nadzorujejo pridobivanje, sintezo in absorpci-
jo številnih hranil in presnovkov, kot so žolčne kisline, lipidi, aminokisline, vita-
mini in kratkoverižne maščobne kisline. Staranje je gensko reguliran proces, ki
vodi do upada fizioloških funkcij. Eden najpogostejših učinkov staranja je imun-
ska deregulacija, povezana s starostjo. Črevesna disbioza lahko sproži imun-
ski odziv in kronično vnetje nizke stopnje, kar vodi do degenerativnih patologij,
povezanih s starostjo in nezdravega staranja. Ustrezen prehranski status je po-
memben za ohranjanje delovanja imunskega sistema in preprečevanje šibkosti
ter slabšanja kognitivnih funkcij pri starostnikih.
Metode. Znanstveno literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed,
GoogleScholar in ScienceDirect, pri čemer smo uporabili naslednje ključne
besede in njihove kombinacije: črevesna mikrobiota (angl. »gut microbiota«),
starostniki (angl. »elderly«), dolgoživost (angl. »longevity«), Alzheimerjeva bo-
lezen (angl. »Alzheimer’s disease«). Osredotočili smo se na spremembe čre-
vesne mikrobiote med staranjem, vpliv prehrane in njeno povezavo s patolo-
gijami.
Rezultati. Raznolikost črevesne mikrobiote se povečuje od rojstva in pri treh
letih je njena sestava podobna sestavi odraslega človeka. Pri starostnikih lahko
spremembe v prehranskih navadah, prebavi, absorpciji hranil in imunski aktiv-
nosti, vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote. Os mikrobiota-črevesje-mož-
gani je dvosmerni komunikacijski sistem, ki je povezan preko živčnih, imunskih,
endokrinih in presnovnih poti in ima ključno vlogo pri modulaciji možganskih
funkcij. Raziskave kažejo na povezavo med črevesno mikrobioto in Alzheimer-
jevo boleznijo (AB), za katero je značilno kopičenje amiloid-β in tau v možganih,
kar vpliva na poslabšanje kognitivnih funkcij. Črevesna disbioza, ki jo povzro-
či povečana prepustnost črevesne in krvno-možganske pregrade, lahko vpliva
na patogenezo AB in drugih nevrodegenerativnih motenj. Prehranske strategi-
je z namenom modulacije črevesne mikrobiote in imunskega sistema pri staro-
stnikih, so še posebno pomembne zaradi njihove večje dovzetnosti za bolezni,
podhranjenost, poslabšanje funkcij črevesne mikrobiote in pro-vnetnega sta-
nja imunskega sistema. Intervencije z antibiotiki, infekcije z mikrobi, prebiotiki,
probiotiki in fekalna transplantacija mikrobiote vplivajo tako na sestavo čreve-
sne mikrobiote kot tudi na kognitivne okvare, povezane z AB. Analiza črevesne
mikrobiote in njena modulacija z namenom izboljšanja zdravja, sta pomembna
elementa v procesu izboljšanja zdravja starostnikov.
Razprava in zaključek. Prehranske strategije za starostnike bi morale upoštevati
prehranske potrebe in pomanjkanja hranil, pa tudi črevesno mikrobioto, imun-
ski sistem in kognitivne funkcije. Potrebnih je več raziskav, da bi bolje razume-
li spremembe v črevesni mikrobioti skozi življenjsko dobo in njeno povezavo s
patologijami.
Ključne besede: microbiota, starejši odrasli, zdravje
78
Karin Šik Novak, Zala Jenko Pražnikar
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
Uvod. Človeški prebavni trakt predstavlja največjo mikrobno združbo v člove-
škem telesu. Črevesne bakterije nadzorujejo pridobivanje, sintezo in absorpci-
jo številnih hranil in presnovkov, kot so žolčne kisline, lipidi, aminokisline, vita-
mini in kratkoverižne maščobne kisline. Staranje je gensko reguliran proces, ki
vodi do upada fizioloških funkcij. Eden najpogostejših učinkov staranja je imun-
ska deregulacija, povezana s starostjo. Črevesna disbioza lahko sproži imun-
ski odziv in kronično vnetje nizke stopnje, kar vodi do degenerativnih patologij,
povezanih s starostjo in nezdravega staranja. Ustrezen prehranski status je po-
memben za ohranjanje delovanja imunskega sistema in preprečevanje šibkosti
ter slabšanja kognitivnih funkcij pri starostnikih.
Metode. Znanstveno literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed,
GoogleScholar in ScienceDirect, pri čemer smo uporabili naslednje ključne
besede in njihove kombinacije: črevesna mikrobiota (angl. »gut microbiota«),
starostniki (angl. »elderly«), dolgoživost (angl. »longevity«), Alzheimerjeva bo-
lezen (angl. »Alzheimer’s disease«). Osredotočili smo se na spremembe čre-
vesne mikrobiote med staranjem, vpliv prehrane in njeno povezavo s patolo-
gijami.
Rezultati. Raznolikost črevesne mikrobiote se povečuje od rojstva in pri treh
letih je njena sestava podobna sestavi odraslega človeka. Pri starostnikih lahko
spremembe v prehranskih navadah, prebavi, absorpciji hranil in imunski aktiv-
nosti, vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote. Os mikrobiota-črevesje-mož-
gani je dvosmerni komunikacijski sistem, ki je povezan preko živčnih, imunskih,
endokrinih in presnovnih poti in ima ključno vlogo pri modulaciji možganskih
funkcij. Raziskave kažejo na povezavo med črevesno mikrobioto in Alzheimer-
jevo boleznijo (AB), za katero je značilno kopičenje amiloid-β in tau v možganih,
kar vpliva na poslabšanje kognitivnih funkcij. Črevesna disbioza, ki jo povzro-
či povečana prepustnost črevesne in krvno-možganske pregrade, lahko vpliva
na patogenezo AB in drugih nevrodegenerativnih motenj. Prehranske strategi-
je z namenom modulacije črevesne mikrobiote in imunskega sistema pri staro-
stnikih, so še posebno pomembne zaradi njihove večje dovzetnosti za bolezni,
podhranjenost, poslabšanje funkcij črevesne mikrobiote in pro-vnetnega sta-
nja imunskega sistema. Intervencije z antibiotiki, infekcije z mikrobi, prebiotiki,
probiotiki in fekalna transplantacija mikrobiote vplivajo tako na sestavo čreve-
sne mikrobiote kot tudi na kognitivne okvare, povezane z AB. Analiza črevesne
mikrobiote in njena modulacija z namenom izboljšanja zdravja, sta pomembna
elementa v procesu izboljšanja zdravja starostnikov.
Razprava in zaključek. Prehranske strategije za starostnike bi morale upoštevati
prehranske potrebe in pomanjkanja hranil, pa tudi črevesno mikrobioto, imun-
ski sistem in kognitivne funkcije. Potrebnih je več raziskav, da bi bolje razume-
li spremembe v črevesni mikrobioti skozi življenjsko dobo in njeno povezavo s
patologijami.
Ključne besede: microbiota, starejši odrasli, zdravje
78
