Page 84 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 84
avje starostnikov | health of the elderly Podcenjen pojav podhranjenosti pri starejših ljudeh
Marija Zrim
Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija
Uvod. Fenomen staranja bo v naslednjih desetletjih dosegal statistični vrhunec.
Privedel bo do potrebe po dodatnem razvoju na področju dejavnikov na kate-
re je moč vplivati, predvsem presnovnih motenj, izmed katerih je najpogostejši
pojav podhranjenosti pri starostnikih. Podhranjenost že v današnjem času pov-
zroča veliko finančno breme in bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja starostni-
kov. Samemu pojavu podhranjenosti se ne daje ustrezne pozornosti, navkljub
dejstvu da mora spremljanje prehranskega statusa postati prednostna naloga,
za katero so razviti validirani presejalni testi, kateri se na slovenskem področju
skromno uporabljajo.
Metode. S pomočjo kvantitativne metodologije in uporabe standardiziranega
raziskovalnega instrumenta (Mini Nutritonal Assessment) smo izvedli ne slučaj-
nostno vzorčenje v hospitalnem okolju pri osebah starejših od 60 let v obdobju
1 meseca leta 2020. Raziskovalna vprašanja smo potrdili s pomočjo Fisherje-
vega testa. Dobljene podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS.
Rezultati. Ugotovili smo, da je podhranjenih več kot polovica starostnikov, da
je indeks telesne mase potrebno primerjati s telesno setavo za izračun prehra-
njenosti pri starostnikih, da so nepokretni rizična populacijska skupina pri kate-
rih so potrebne aktivne intervencije, da so starostniki ki so odvisni od pomoči
druge osebe slabše hidrirani. Potrdili smo, da so dejavniki, ki vplivajo na pod-
hranjenost: moški spol, stres, nevropsihološke težave, zmanjšan vnos hrane
ter razjeda zaradi stresa. Sodelovalo je 40 starostnikov, ki so bili hospitalizirani
iz domov starejših v bolnišnici. Starost anketiranih se je gibala od 63 do 94 let
in je višja pri ženskem spolu. S pomočjo MNA vprašalnika smo dobili rezultate
poglobljene stopnje prehranjenosti anketiranih starostnikov, ki so zaskrbljujo-
či, saj je podhranjenost prisotna pri več kot polovici (n=21, 52,5 %) anketiranih
ter tvegana pri skoraj četrtini (n=9, 22,5 %) anketiranih. Po rezultatih MNA je
normalno prehranjenih le četrtina (n=10, 25 %) vseh anketiranih.
Razprava in zaključki. S primerno prehrano pri starostnikih, ki je drugačna od
drugih populacijskih skupin, lahko starostniku omogočimo optimizacijo zdravja
in ohranimo funkcionalno zmogljivost. Na področju presnovnih motenj in pri-
merne prehrane pri starostnikih je zaznana nizka ozaveščenost laikov. Potreb-
no je zgodnje intenzivno preprečevanje manifestacije podhranjenosti pri staro-
stnikih.
Ključne besede: podhranjenost, starejši ljudje, presnovne motnje, mini
prehranska anamneza
82
Marija Zrim
Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija
Uvod. Fenomen staranja bo v naslednjih desetletjih dosegal statistični vrhunec.
Privedel bo do potrebe po dodatnem razvoju na področju dejavnikov na kate-
re je moč vplivati, predvsem presnovnih motenj, izmed katerih je najpogostejši
pojav podhranjenosti pri starostnikih. Podhranjenost že v današnjem času pov-
zroča veliko finančno breme in bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja starostni-
kov. Samemu pojavu podhranjenosti se ne daje ustrezne pozornosti, navkljub
dejstvu da mora spremljanje prehranskega statusa postati prednostna naloga,
za katero so razviti validirani presejalni testi, kateri se na slovenskem področju
skromno uporabljajo.
Metode. S pomočjo kvantitativne metodologije in uporabe standardiziranega
raziskovalnega instrumenta (Mini Nutritonal Assessment) smo izvedli ne slučaj-
nostno vzorčenje v hospitalnem okolju pri osebah starejših od 60 let v obdobju
1 meseca leta 2020. Raziskovalna vprašanja smo potrdili s pomočjo Fisherje-
vega testa. Dobljene podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS.
Rezultati. Ugotovili smo, da je podhranjenih več kot polovica starostnikov, da
je indeks telesne mase potrebno primerjati s telesno setavo za izračun prehra-
njenosti pri starostnikih, da so nepokretni rizična populacijska skupina pri kate-
rih so potrebne aktivne intervencije, da so starostniki ki so odvisni od pomoči
druge osebe slabše hidrirani. Potrdili smo, da so dejavniki, ki vplivajo na pod-
hranjenost: moški spol, stres, nevropsihološke težave, zmanjšan vnos hrane
ter razjeda zaradi stresa. Sodelovalo je 40 starostnikov, ki so bili hospitalizirani
iz domov starejših v bolnišnici. Starost anketiranih se je gibala od 63 do 94 let
in je višja pri ženskem spolu. S pomočjo MNA vprašalnika smo dobili rezultate
poglobljene stopnje prehranjenosti anketiranih starostnikov, ki so zaskrbljujo-
či, saj je podhranjenost prisotna pri več kot polovici (n=21, 52,5 %) anketiranih
ter tvegana pri skoraj četrtini (n=9, 22,5 %) anketiranih. Po rezultatih MNA je
normalno prehranjenih le četrtina (n=10, 25 %) vseh anketiranih.
Razprava in zaključki. S primerno prehrano pri starostnikih, ki je drugačna od
drugih populacijskih skupin, lahko starostniku omogočimo optimizacijo zdravja
in ohranimo funkcionalno zmogljivost. Na področju presnovnih motenj in pri-
merne prehrane pri starostnikih je zaznana nizka ozaveščenost laikov. Potreb-
no je zgodnje intenzivno preprečevanje manifestacije podhranjenosti pri staro-
stnikih.
Ključne besede: podhranjenost, starejši ljudje, presnovne motnje, mini
prehranska anamneza
82
