Page 98 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 98
avje starostnikov | health of the elderly Brezplačni programi v podporo ranljivim družinam vseh generacij
Nataša Demšar Pečak
Študijsko-raziskovalni center za družino, Ljubljana, Slovenija
Izhodišča in namen. S prispevkom želimo izpostaviti pomen interventnih progra-
mov pri opolnomočenju ranljivih skupin pri iskanju psihosocialne pomoči in
podpore. Namen prispevka je nasloviti pomen mreže različnih programov v
podporo družinskim članom vseh generacij in posameznikom v stiski, ki se sre-
čujejo z različnimi življenjskimi preizkušnjami in izzivi ter pri katerih potrebuje-
jo strokovno pomoč.
Predstavitev vsebine. Velik problem lahko identificiramo ravno na področju dol-
gih čakalnih dob ne plačljivih, psihosocialnih storitev, kot tudi slabi informira-
nost o dostopnosti psihosocialnih programov v pomoč ranljivim družinam. Za-
radi tega prihaja do razslojevanja, namreč, plačljive storitve si lahko privoščijo
le finančno močnejše družine in posamezniki. S temi programi želi država do-
seči ranljive skupine in zmanjšati neenakost pri dostopnosti tovrstnih storitev.
V prispevku bomo predstavili brezplačne programe namenjene ranljivim ciljnim
skupinam, ki nudijo različne oblike pomoči in podpore ter ozaveščenost o mo-
žnostih njihovega vključevanja. Programi sooblikovani za posamezna področja
oziroma posamezne ranljive ciljne skupine in so financirani s strani Ministrstva
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pristojno ministrstvo vsa-
ko leto sofinancira okoli 170 različnih socialnovarstvenih programov, ki so na-
menjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin
prebivalstva ter v določenih primerih tudi vzdrževanju sprejemljivega socialne-
ga stanja posameznikov. Izvajajo jih pretežno nevladne organizacije, izjemoma
tudi javni socialnovarstveni zavodi in predstavljajo dopolnitev ali alternativo so-
cialno varstvenim storitvam ter se sofinancirajo preko javnih razpisov. V sklopu
socialno varstvenih programov je oblikovana tudi mreža programov za starej-
še, ki so ogroženi s socialno izključenostjo ali potrebujejo podporo in pomoč
v vsakodnevnem življenju, vključno z drugimi programi pomoči starejših oseb,
ki se znajdejo v stiski, kot tudi za podporo njihovim svojcem. Prav tako v okvi-
ru sredstev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v
obdobju 2014 – 2020, pristojno ministrstvo sofinancira petnajst Večgeneracij-
skih centrov, ki se smiselno dopolnjujejo z vsebinami omenjenih programov in
so namenjeni informiranju, družabništvu, ozaveščanju, svetovanju in izobraže-
vanju vseh generacij ter nudenje podpore in preprečevanju socialne izključeno-
sti ranljivih skupin.
Sklepne ugotovitve. Namen različnih programov je tudi, da bi družinske člane
ozavestili in informirali o pomembnosti dobrih in zdravih družinskih odnosov,
saj je pozitivna komunikacija in razumevanje med generacijami oziroma medge-
neracijski dialog pot k boljšim medosebnim odnosom in spremembi simptoma-
tičnih vzorcev vedenja. Omenimo lahko, da se v zadnjem letu zaradi pandemije
veliko družin sooča s travmatičnimi dogodki in izgubami, kot so izguba socialne
ter ekonomske varnosti, izguba zdravja, lahko tudi izguba bližnjega, kar še po-
sebno velja za starejše.
Ključne besede: brezplačni programi, starejši, večgeneracijski centri
96
Nataša Demšar Pečak
Študijsko-raziskovalni center za družino, Ljubljana, Slovenija
Izhodišča in namen. S prispevkom želimo izpostaviti pomen interventnih progra-
mov pri opolnomočenju ranljivih skupin pri iskanju psihosocialne pomoči in
podpore. Namen prispevka je nasloviti pomen mreže različnih programov v
podporo družinskim članom vseh generacij in posameznikom v stiski, ki se sre-
čujejo z različnimi življenjskimi preizkušnjami in izzivi ter pri katerih potrebuje-
jo strokovno pomoč.
Predstavitev vsebine. Velik problem lahko identificiramo ravno na področju dol-
gih čakalnih dob ne plačljivih, psihosocialnih storitev, kot tudi slabi informira-
nost o dostopnosti psihosocialnih programov v pomoč ranljivim družinam. Za-
radi tega prihaja do razslojevanja, namreč, plačljive storitve si lahko privoščijo
le finančno močnejše družine in posamezniki. S temi programi želi država do-
seči ranljive skupine in zmanjšati neenakost pri dostopnosti tovrstnih storitev.
V prispevku bomo predstavili brezplačne programe namenjene ranljivim ciljnim
skupinam, ki nudijo različne oblike pomoči in podpore ter ozaveščenost o mo-
žnostih njihovega vključevanja. Programi sooblikovani za posamezna področja
oziroma posamezne ranljive ciljne skupine in so financirani s strani Ministrstva
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pristojno ministrstvo vsa-
ko leto sofinancira okoli 170 različnih socialnovarstvenih programov, ki so na-
menjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin
prebivalstva ter v določenih primerih tudi vzdrževanju sprejemljivega socialne-
ga stanja posameznikov. Izvajajo jih pretežno nevladne organizacije, izjemoma
tudi javni socialnovarstveni zavodi in predstavljajo dopolnitev ali alternativo so-
cialno varstvenim storitvam ter se sofinancirajo preko javnih razpisov. V sklopu
socialno varstvenih programov je oblikovana tudi mreža programov za starej-
še, ki so ogroženi s socialno izključenostjo ali potrebujejo podporo in pomoč
v vsakodnevnem življenju, vključno z drugimi programi pomoči starejših oseb,
ki se znajdejo v stiski, kot tudi za podporo njihovim svojcem. Prav tako v okvi-
ru sredstev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v
obdobju 2014 – 2020, pristojno ministrstvo sofinancira petnajst Večgeneracij-
skih centrov, ki se smiselno dopolnjujejo z vsebinami omenjenih programov in
so namenjeni informiranju, družabništvu, ozaveščanju, svetovanju in izobraže-
vanju vseh generacij ter nudenje podpore in preprečevanju socialne izključeno-
sti ranljivih skupin.
Sklepne ugotovitve. Namen različnih programov je tudi, da bi družinske člane
ozavestili in informirali o pomembnosti dobrih in zdravih družinskih odnosov,
saj je pozitivna komunikacija in razumevanje med generacijami oziroma medge-
neracijski dialog pot k boljšim medosebnim odnosom in spremembi simptoma-
tičnih vzorcev vedenja. Omenimo lahko, da se v zadnjem letu zaradi pandemije
veliko družin sooča s travmatičnimi dogodki in izgubami, kot so izguba socialne
ter ekonomske varnosti, izguba zdravja, lahko tudi izguba bližnjega, kar še po-
sebno velja za starejše.
Ključne besede: brezplačni programi, starejši, večgeneracijski centri
96
