Page 96 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 96
avje starostnikov | health of the elderly Percepcija duhovne oskrbe s strani zaposlenih v zdravstveni negi
v socialno varstvenih zavodih
Denis Bogdan1, Katarina Babnik2, Igor Karnjuš1
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
2 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Pri načrtovanju celostne zdravstvene in socialne oskrbe človeka se v
ospredje s starostjo poleg fizične, psihične in socialne dimenzije postavlja tudi
duhovna dimenzija dobrega počutja. Številni avtorji navajajo, da imajo zaposle-
ni v zdravstveni negi eno pomembnejših vlog v nudenju duhovne oskrbe. Za-
to je namen prispevka ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi, ki delujejo v
socialno varstvenih zavodih zaznavajo duhovno oskrbo.
Metode. V raziskavi je sodelovalo 214 zaposlenih v zdravstveni negi (tehniki
zdravstvene nege in medicinske sestre) iz 12 socialno varstvenih zavodov v Slo-
veniji. Uporabljen je bil vprašalnik »Nurses’ perceptions about providing spi-
ritual care«. Slednji vsebuje 23 trditev, ki sestavljajo 6 vsebinskih sklopov: i)
Osebna prepričanja o religiji/duhovnosti; ii) Poznavanje konceptov duhovno-
sti in religije; iii) Sproščenost v pogovorih o duhovnih/verskih vprašanjih s paci-
entom; iv) Izvajanje duhovnih/verskih intervencij v vsakodnevni praksi; v) Pod-
pora zdravstvenega tima pri izvajanju duhovnih/verskih intervencij v praksi; vi)
Duhovnost v formalnih programih izobraževanja s področja zdravstvene nege.
Posamezne trditve so anketiranci ocenjevali na 5-stopenjski Likertovi lestvici (1
– močno se ne strinjam do 5 – močno se strinjam). Izvedli smo opisno in infe-
renčno statistiko (Mann- Whitney U in Spearmanov koeficient korelacije). Vre-
dnosti p<0,05 so veljale za statistično značilne.
Rezultati. Zaposleni v zdravstveni negi so mnenja, da dokaj dobro poznajo kon-
cepte duhovnosti in religije (x̄ =3,78, s=0,67), so pa mnenja, da je koncept du-
hovnosti in duhovne oskrbe v formalnih programih izobraževanja zdravstvene
nege dokaj slabo zastopan (x̄ =2,76, s=0,89). Osebna prepričanja do duhov-
nosti pozitivno in statistično pomembno korelirajo predvsem s poznavanjem
konceptov duhovnosti in religije (r=0,645, p=0,000), sproščenostjo v pogo-
vorih o duhovnih/verskih vprašanjih s pacientom (r=0,559, p=0,000) in izva-
janjem duhovnih/verskih intervencij v vsakodnevni praksi (r=0,551, p=0,000).
Ženske v primerjavi z moškimi bolje poznajo koncepte duhovnosti in religije
(U= 1885,000; p=0,000), v večji meri izvajajo intervencije s področja duhovne
oskrbe v vsakodnevni praksi (U= 2191,500; p=0,008) in se znotraj zdravstve-
nega tima redno pogovarjajo o duhovnih potrebah svojih oskrbovancev (U=
2100,500; p=0,002).
Razprava in zaključek. Zaposleni v zdravstveni negi zaznavajo, da je pri delu
z oskrbovanci v socialno varstvenih zavodih duhovna oskrba pomemben ele-
ment obravnave. To področje pa je med formalnim izobraževanjem v zdra-
vstveni negi nekoliko zapostavljeno. Raziskava je sicer pokazala, da na per-
cepcijo duhovne oskrbe v največji meri vplivata spol in osebna prepričanja o
religiji/duhovnosti. Oblikovanje dodatnih programov izobraževanja in osve-
ščanje zdravstvenih delavcev bi lahko prispevalo k okrepitvi duhovnega vidika
obravnave, saj predhodne raziskave potrjujejo pomen te dimenzije za zdravje
in dobro počutje oskrbovancev.
Ključne besede: duhovnost, duhovna oskrba, starostniki, dom za ostarele,
medicinska sestra
94
v socialno varstvenih zavodih
Denis Bogdan1, Katarina Babnik2, Igor Karnjuš1
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
2 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Pri načrtovanju celostne zdravstvene in socialne oskrbe človeka se v
ospredje s starostjo poleg fizične, psihične in socialne dimenzije postavlja tudi
duhovna dimenzija dobrega počutja. Številni avtorji navajajo, da imajo zaposle-
ni v zdravstveni negi eno pomembnejših vlog v nudenju duhovne oskrbe. Za-
to je namen prispevka ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi, ki delujejo v
socialno varstvenih zavodih zaznavajo duhovno oskrbo.
Metode. V raziskavi je sodelovalo 214 zaposlenih v zdravstveni negi (tehniki
zdravstvene nege in medicinske sestre) iz 12 socialno varstvenih zavodov v Slo-
veniji. Uporabljen je bil vprašalnik »Nurses’ perceptions about providing spi-
ritual care«. Slednji vsebuje 23 trditev, ki sestavljajo 6 vsebinskih sklopov: i)
Osebna prepričanja o religiji/duhovnosti; ii) Poznavanje konceptov duhovno-
sti in religije; iii) Sproščenost v pogovorih o duhovnih/verskih vprašanjih s paci-
entom; iv) Izvajanje duhovnih/verskih intervencij v vsakodnevni praksi; v) Pod-
pora zdravstvenega tima pri izvajanju duhovnih/verskih intervencij v praksi; vi)
Duhovnost v formalnih programih izobraževanja s področja zdravstvene nege.
Posamezne trditve so anketiranci ocenjevali na 5-stopenjski Likertovi lestvici (1
– močno se ne strinjam do 5 – močno se strinjam). Izvedli smo opisno in infe-
renčno statistiko (Mann- Whitney U in Spearmanov koeficient korelacije). Vre-
dnosti p<0,05 so veljale za statistično značilne.
Rezultati. Zaposleni v zdravstveni negi so mnenja, da dokaj dobro poznajo kon-
cepte duhovnosti in religije (x̄ =3,78, s=0,67), so pa mnenja, da je koncept du-
hovnosti in duhovne oskrbe v formalnih programih izobraževanja zdravstvene
nege dokaj slabo zastopan (x̄ =2,76, s=0,89). Osebna prepričanja do duhov-
nosti pozitivno in statistično pomembno korelirajo predvsem s poznavanjem
konceptov duhovnosti in religije (r=0,645, p=0,000), sproščenostjo v pogo-
vorih o duhovnih/verskih vprašanjih s pacientom (r=0,559, p=0,000) in izva-
janjem duhovnih/verskih intervencij v vsakodnevni praksi (r=0,551, p=0,000).
Ženske v primerjavi z moškimi bolje poznajo koncepte duhovnosti in religije
(U= 1885,000; p=0,000), v večji meri izvajajo intervencije s področja duhovne
oskrbe v vsakodnevni praksi (U= 2191,500; p=0,008) in se znotraj zdravstve-
nega tima redno pogovarjajo o duhovnih potrebah svojih oskrbovancev (U=
2100,500; p=0,002).
Razprava in zaključek. Zaposleni v zdravstveni negi zaznavajo, da je pri delu
z oskrbovanci v socialno varstvenih zavodih duhovna oskrba pomemben ele-
ment obravnave. To področje pa je med formalnim izobraževanjem v zdra-
vstveni negi nekoliko zapostavljeno. Raziskava je sicer pokazala, da na per-
cepcijo duhovne oskrbe v največji meri vplivata spol in osebna prepričanja o
religiji/duhovnosti. Oblikovanje dodatnih programov izobraževanja in osve-
ščanje zdravstvenih delavcev bi lahko prispevalo k okrepitvi duhovnega vidika
obravnave, saj predhodne raziskave potrjujejo pomen te dimenzije za zdravje
in dobro počutje oskrbovancev.
Ključne besede: duhovnost, duhovna oskrba, starostniki, dom za ostarele,
medicinska sestra
94
