Page 94 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 94
avje starostnikov | health of the elderly Skrb za starejše in delo s tem delom prebivalstva
Andrej Berdajs
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper, Slovenija
Uvod. Porast deleža starejših prebivalcev postavlja pred družbo vrsto novih
problemov. V prvih dveh kronoloških obdobjih starosti je velik del ljudi vita-
len, kljub upokojitvi aktiven in lahko na podlagi svojih izkušenj veliko prispeva v
družbi. Za ta mlajši del populacije starejših je potrebno najti organizirane in for-
malne možnosti, da svoje kapacitete še izkoristijo na trgu dela in v prostovolj-
stvu ter jim tako povečati možnost za njihovo kakovostno staranje.
Metode. Naš cilj je, da s pregledom področja skrbi za starejše v Slovenski druž-
bi ugotovimo, kaj lahko kot družba, kot politika, kot strokovne ustanove in kot
posamezniki storimo, da bo življenje starejše generacije v vseh obdobjih staro-
sti varno, kot se le da aktivno in kvalitetno. To lahko razjasnimo z odgovori na
dve vprašanji: - Kako se v naši državi formalno in neformalno rešuje probleme
starejšega dela populacije? - Kje imajo starejši prebivalci naše družbe v svojem
bivanju največ problemov?
Rezultati. Izboljševanje reševanja problemov starejših udejanjamo z naslednji-
mi formalnimi in neformalnimi oblikami dejavnosti: prva socialna pomoč, ki jo
izvajajo centri za socialno delo in domovi za starejše, osebna pomoč posame-
znikom, pomoč družinam s starejšimi člani na domu, pomoč na domu in social-
ni servis, oskrbovana stanovanja, domovi za starejše. Starejši imajo največ pro-
blemov na naslednjih področjih: premajhna kapaciteta v domovih za ostarele,
nezadostna finančna in strokovna pomoč neformalnim oskrbovalcem, redukci-
je socialnih mrež starih ljudi in pomanjkanje socialne komponente oskrbe, po-
rast negativnega odnosa do starejših, diskriminacije in zlorab, neustrezen po-
kojninski sistem.
Razprava in zaključek. Zaradi večanja potreb bo nujno odpreti nove domove
za ostarele, urediti finančno in strokovno pomoč neformalnim oskrbovalcem
in oskrbo starejših usmerjati ne le v medicinsko ampak tudi v socialno kompo-
nento, če se le da medgeneracijsko. Predvsem lahko tu izpostavimo pomemb-
nost družinske oskrbe njenih starejših članov. Kot posamezniki in tudi sistem-
sko moramo stremeti za tem, da starejšim omogočimo čim bolj kakovostno
preživljanje starosti. Poskrbeti moramo za zakonske okvire, ki bodo vitalnim
starostnikom omogočale aktivno participacijo v družbi, tako na trgu dela kot
v okviru prostovoljstva. Socialna komponenta oskrbe starejših je pomembna
in ranljivejšim starejšim pomaga prebroditi krizo ob izločitvi iz njihovega oko-
lja in redukciji njihove socialne mreže ter družinskih stikov. Tu je mesto za soci-
alno pedagoško delo s starostniki, tako v institucijah kot v neformalnih oblikah
oskrbe za ohranjanje njihovih kognitivnih sposobnosti in preprečevanje osa-
mljenosti.
Ključne besede: rast števila starejših, formalna in neformalna oskrba starejših,
socialno pedagoško delo s starejšimi
92
Andrej Berdajs
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper, Slovenija
Uvod. Porast deleža starejših prebivalcev postavlja pred družbo vrsto novih
problemov. V prvih dveh kronoloških obdobjih starosti je velik del ljudi vita-
len, kljub upokojitvi aktiven in lahko na podlagi svojih izkušenj veliko prispeva v
družbi. Za ta mlajši del populacije starejših je potrebno najti organizirane in for-
malne možnosti, da svoje kapacitete še izkoristijo na trgu dela in v prostovolj-
stvu ter jim tako povečati možnost za njihovo kakovostno staranje.
Metode. Naš cilj je, da s pregledom področja skrbi za starejše v Slovenski druž-
bi ugotovimo, kaj lahko kot družba, kot politika, kot strokovne ustanove in kot
posamezniki storimo, da bo življenje starejše generacije v vseh obdobjih staro-
sti varno, kot se le da aktivno in kvalitetno. To lahko razjasnimo z odgovori na
dve vprašanji: - Kako se v naši državi formalno in neformalno rešuje probleme
starejšega dela populacije? - Kje imajo starejši prebivalci naše družbe v svojem
bivanju največ problemov?
Rezultati. Izboljševanje reševanja problemov starejših udejanjamo z naslednji-
mi formalnimi in neformalnimi oblikami dejavnosti: prva socialna pomoč, ki jo
izvajajo centri za socialno delo in domovi za starejše, osebna pomoč posame-
znikom, pomoč družinam s starejšimi člani na domu, pomoč na domu in social-
ni servis, oskrbovana stanovanja, domovi za starejše. Starejši imajo največ pro-
blemov na naslednjih področjih: premajhna kapaciteta v domovih za ostarele,
nezadostna finančna in strokovna pomoč neformalnim oskrbovalcem, redukci-
je socialnih mrež starih ljudi in pomanjkanje socialne komponente oskrbe, po-
rast negativnega odnosa do starejših, diskriminacije in zlorab, neustrezen po-
kojninski sistem.
Razprava in zaključek. Zaradi večanja potreb bo nujno odpreti nove domove
za ostarele, urediti finančno in strokovno pomoč neformalnim oskrbovalcem
in oskrbo starejših usmerjati ne le v medicinsko ampak tudi v socialno kompo-
nento, če se le da medgeneracijsko. Predvsem lahko tu izpostavimo pomemb-
nost družinske oskrbe njenih starejših članov. Kot posamezniki in tudi sistem-
sko moramo stremeti za tem, da starejšim omogočimo čim bolj kakovostno
preživljanje starosti. Poskrbeti moramo za zakonske okvire, ki bodo vitalnim
starostnikom omogočale aktivno participacijo v družbi, tako na trgu dela kot
v okviru prostovoljstva. Socialna komponenta oskrbe starejših je pomembna
in ranljivejšim starejšim pomaga prebroditi krizo ob izločitvi iz njihovega oko-
lja in redukciji njihove socialne mreže ter družinskih stikov. Tu je mesto za soci-
alno pedagoško delo s starostniki, tako v institucijah kot v neformalnih oblikah
oskrbe za ohranjanje njihovih kognitivnih sposobnosti in preprečevanje osa-
mljenosti.
Ključne besede: rast števila starejših, formalna in neformalna oskrba starejših,
socialno pedagoško delo s starejšimi
92
