Page 66 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 66
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
ukvarjajo z ribištvom, zato s tega vidika nismo konkurenčni. Dodal je
še, da je E.Leclerc edini trgovec v Sloveniji, ki ima resnično kakovostno
ponudbo ribiških izdelkov.
Glede na to, katere vrste rib so v Sloveniji najpogosteje ulovljene,
so tudi intervjuvanci omenjali najbolj poznane prodajne vrste, kot so
orade, brancini, ciplji, moškatne hobotnice in sardele. Intervjuvanec i10
je omenil, da je ulov odvisen od sezone. Vsi so se strinjali, da je takšne
podatke bolje poiskati v statistikah. To smo tudi storili in ugotovili, ko-
likšen je bil ulov gospodarskih ribičev v letu 2018. V tem letu je bilo ulo-
vljenih največ molov (27,9 tone), moškatnih hobotnic (20,1 tone), orad
(15,2 tone), morskih listov (9,9 tone) in lignjev (8,3 tone). Ulov bran-
cinov, ki so prepoznavna prodajna vrsta, je znašal le štiri tone, enako
velja za sardele, katerih ulov je znašal le eno tono, bradačev (šest ton),
ribonov (3,7 tone), sledi ulov cipljev, osličev, šparov in sip, katerih ulov
znaša okoli dve toni za vsako vrsto. V količinah okoli ene tone ulova se
pojavljajo vrste, kot so zlati cipelj, navadni morski pes, salpa, girice, ko-
vač in morska bogomolka. Preostali zabeležen ribiški ulov je znašal pod
eno tono (Statistični urad Republike Slovenije b. l.č). Celotni gospodar-
ski ulov ribičev v letu 2018 je znašal 126.343 kilogramov. V primerjavi s
preteklimi leti pada ulov rib, medtem ko narašča ulov mehkužcev. Naj-
višje prodajne cene so v letu 2018 dosegli sveži rombi, pritlikavi lignji,
korbeli, morske spake in kantarji s ceno 15 evrov ali več na kilogram
(Statistični urad Republike Slovenije b. l.e).
Glede uvoza ribiških izdelkov so intervjuvanci menili, da se največ
uvaža iz držav članic eu. Intervjuvanci so navedli, da zmrznjeni izdelki
prihajajo iz različnih delov sveta, navedli so predvsem Argentino in
Azijo. Po mnenju intervjuvancev so sveži in delno zmrznjeni izdelki naj-
večkrat uvoženi iz sredozemskih držav. Intervjuvanec i2 je omenil, da
se iz Hrvaške največ uvaža gojene orade in brancine. Intervjuvanec i5 je
izpostavil, da se največ uvaža gojene vrste: orade, brancine, losose in ša-
renke ter postrvi iz Italije in Hrvaške. Intervjuvanec i6 je povedal, da se
uvaža osliče in lignje. Intervjuvanec i7 je omenil, da se od zmrznjenih
izdelkov zagotovo največ uvaža patagonske lignje preko Španije, nato
osliče, fileje vitkega soma, fileje pange in morske sadeže. Podjetja, ki
se ukvarjajo s predelavo rib, uvažajo vrste, kot so lososi, tune, sardele,
skuše in polenovke, za predelavo v konzerve ali ribje namaze. Omenil
je, da se od svežih rib največ uvaža gojene orade in brancine, fileje sve-
žih lososov ter dimljene losose. Intervjuvanec i8 je omenil, da se največ
ribiških izdelkov uvaža iz Hrvaške, Italije in Španije. Intervjuvanec i 9
66
ukvarjajo z ribištvom, zato s tega vidika nismo konkurenčni. Dodal je
še, da je E.Leclerc edini trgovec v Sloveniji, ki ima resnično kakovostno
ponudbo ribiških izdelkov.
Glede na to, katere vrste rib so v Sloveniji najpogosteje ulovljene,
so tudi intervjuvanci omenjali najbolj poznane prodajne vrste, kot so
orade, brancini, ciplji, moškatne hobotnice in sardele. Intervjuvanec i10
je omenil, da je ulov odvisen od sezone. Vsi so se strinjali, da je takšne
podatke bolje poiskati v statistikah. To smo tudi storili in ugotovili, ko-
likšen je bil ulov gospodarskih ribičev v letu 2018. V tem letu je bilo ulo-
vljenih največ molov (27,9 tone), moškatnih hobotnic (20,1 tone), orad
(15,2 tone), morskih listov (9,9 tone) in lignjev (8,3 tone). Ulov bran-
cinov, ki so prepoznavna prodajna vrsta, je znašal le štiri tone, enako
velja za sardele, katerih ulov je znašal le eno tono, bradačev (šest ton),
ribonov (3,7 tone), sledi ulov cipljev, osličev, šparov in sip, katerih ulov
znaša okoli dve toni za vsako vrsto. V količinah okoli ene tone ulova se
pojavljajo vrste, kot so zlati cipelj, navadni morski pes, salpa, girice, ko-
vač in morska bogomolka. Preostali zabeležen ribiški ulov je znašal pod
eno tono (Statistični urad Republike Slovenije b. l.č). Celotni gospodar-
ski ulov ribičev v letu 2018 je znašal 126.343 kilogramov. V primerjavi s
preteklimi leti pada ulov rib, medtem ko narašča ulov mehkužcev. Naj-
višje prodajne cene so v letu 2018 dosegli sveži rombi, pritlikavi lignji,
korbeli, morske spake in kantarji s ceno 15 evrov ali več na kilogram
(Statistični urad Republike Slovenije b. l.e).
Glede uvoza ribiških izdelkov so intervjuvanci menili, da se največ
uvaža iz držav članic eu. Intervjuvanci so navedli, da zmrznjeni izdelki
prihajajo iz različnih delov sveta, navedli so predvsem Argentino in
Azijo. Po mnenju intervjuvancev so sveži in delno zmrznjeni izdelki naj-
večkrat uvoženi iz sredozemskih držav. Intervjuvanec i2 je omenil, da
se iz Hrvaške največ uvaža gojene orade in brancine. Intervjuvanec i5 je
izpostavil, da se največ uvaža gojene vrste: orade, brancine, losose in ša-
renke ter postrvi iz Italije in Hrvaške. Intervjuvanec i6 je povedal, da se
uvaža osliče in lignje. Intervjuvanec i7 je omenil, da se od zmrznjenih
izdelkov zagotovo največ uvaža patagonske lignje preko Španije, nato
osliče, fileje vitkega soma, fileje pange in morske sadeže. Podjetja, ki
se ukvarjajo s predelavo rib, uvažajo vrste, kot so lososi, tune, sardele,
skuše in polenovke, za predelavo v konzerve ali ribje namaze. Omenil
je, da se od svežih rib največ uvaža gojene orade in brancine, fileje sve-
žih lososov ter dimljene losose. Intervjuvanec i8 je omenil, da se največ
ribiških izdelkov uvaža iz Hrvaške, Italije in Španije. Intervjuvanec i 9
66
