Page 73 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 73
Trajnostni razvoj in varovanje okolja 5.5
zemsko morje, ki izdaja priporočila. Omenil je še, da ribogojstvo v vsa-
kem primeru obremenjuje okolje z določenimi dodatki in iztrebki. V
akvakulturi ima školjkarstvo najmanjši vpliv na okolje.
Intervjuvanec i 4 je omenil, da se lahko zgodi, da nekateri lovijo v
zaščitenih območjih in kršijo zakonodajo. Izpostavil je tudi, da lahko
ribolov s kočami povzroča škodo na morskem dnu.
Intervjuvanec i5 je izpostavil pretirano hranjenje rib v ribogojnicah
in kot posledico ostanke hrane, ki onesnažujejo okolje, vendar je mne-
nja, da to ni preveč razširjen problem, saj je krma velik strošek in se pazi
na režim hranjenja.
Intervjuvanec i 6 je navedel, da se trajnostne prakse izvaja in da je
sektor dobro nadzorovan. Menil je, da je Jadransko morje precej siro-
mašno in da se ekološko stanje ne poslabšuje tako močno, kot se je pred
nekaj leti.
Intervjuvanec i 7 je omenil, da se trajnostni razvoj izvaja, vendar
omejeno, ker imamo majhen akvatorij. Poudaril je, da se lahko pojavlja
krivolov v zaščitenih območjih, v južnem delu Sredozemskega morja
izvajajo ribolov afriške države, ki niso zajete v srp, kar povečuje mož-
nosti za sporne in netrajnostne prakse. Dodal je še, da bi bilo za do-
seganje trajnostnega vidika potrebno omejiti ribolov prelovljenih vrst.
Slovenija ima majhen vpliv na trajnostne prakse v Jadranskem morju,
največ k temu pripomorejo sosednje države.
Intervjuvanec i 8 je povedal, da je zaščita ogroženih vrst zakonsko
urejena in se tudi izvaja, enako velja za omejitve ribolova, prav tako se
izvajajo kontrole. Omenil je, da so programi omejitve ribolova uspešni
na dolgi rok, kot se je pokazalo pri modroplavutem tunu. Omenil je,
da je veliko odvisno od Italije in Hrvaške, saj si z njima delimo morje,
trajnostne prakse morajo izvajati tudi sosednje države, da se bo izbolj-
šalo stanje staležev v Jadranskem morju. Navedel je, da bi prekinitev
ribolova pomagala ribolovnim vrstam, vendar se s tem pojavi socialni
problem, saj je veliko ribičev odvisnih od ribolova, ne samo v Sloveniji,
ampak tudi v Italiji in na Hrvaškem.
Intervjuvanec i 9 je dejal, da se trajnostni ribolov v Sloveniji izvaja,
kar po njegovem mnenju pomeni, da je potrebno upoštevati minimalne
pogoje, ki zagotavljajo varovanje ribolovnih virov in preprečujejo one-
snaževanje tako v ribogojnicah kot v naravnih okoljih. Omenil je še, da
so lahko aditivi v ribogojstvu škodljivi za okolje.
Intervjuvanec i10 je navedel, da se trajnostne prakse premalo izva-
jajo. V Sloveniji imamo omejitve v času ribolova, pri ribolovnih orodjih,
73
zemsko morje, ki izdaja priporočila. Omenil je še, da ribogojstvo v vsa-
kem primeru obremenjuje okolje z določenimi dodatki in iztrebki. V
akvakulturi ima školjkarstvo najmanjši vpliv na okolje.
Intervjuvanec i 4 je omenil, da se lahko zgodi, da nekateri lovijo v
zaščitenih območjih in kršijo zakonodajo. Izpostavil je tudi, da lahko
ribolov s kočami povzroča škodo na morskem dnu.
Intervjuvanec i5 je izpostavil pretirano hranjenje rib v ribogojnicah
in kot posledico ostanke hrane, ki onesnažujejo okolje, vendar je mne-
nja, da to ni preveč razširjen problem, saj je krma velik strošek in se pazi
na režim hranjenja.
Intervjuvanec i 6 je navedel, da se trajnostne prakse izvaja in da je
sektor dobro nadzorovan. Menil je, da je Jadransko morje precej siro-
mašno in da se ekološko stanje ne poslabšuje tako močno, kot se je pred
nekaj leti.
Intervjuvanec i 7 je omenil, da se trajnostni razvoj izvaja, vendar
omejeno, ker imamo majhen akvatorij. Poudaril je, da se lahko pojavlja
krivolov v zaščitenih območjih, v južnem delu Sredozemskega morja
izvajajo ribolov afriške države, ki niso zajete v srp, kar povečuje mož-
nosti za sporne in netrajnostne prakse. Dodal je še, da bi bilo za do-
seganje trajnostnega vidika potrebno omejiti ribolov prelovljenih vrst.
Slovenija ima majhen vpliv na trajnostne prakse v Jadranskem morju,
največ k temu pripomorejo sosednje države.
Intervjuvanec i 8 je povedal, da je zaščita ogroženih vrst zakonsko
urejena in se tudi izvaja, enako velja za omejitve ribolova, prav tako se
izvajajo kontrole. Omenil je, da so programi omejitve ribolova uspešni
na dolgi rok, kot se je pokazalo pri modroplavutem tunu. Omenil je,
da je veliko odvisno od Italije in Hrvaške, saj si z njima delimo morje,
trajnostne prakse morajo izvajati tudi sosednje države, da se bo izbolj-
šalo stanje staležev v Jadranskem morju. Navedel je, da bi prekinitev
ribolova pomagala ribolovnim vrstam, vendar se s tem pojavi socialni
problem, saj je veliko ribičev odvisnih od ribolova, ne samo v Sloveniji,
ampak tudi v Italiji in na Hrvaškem.
Intervjuvanec i 9 je dejal, da se trajnostni ribolov v Sloveniji izvaja,
kar po njegovem mnenju pomeni, da je potrebno upoštevati minimalne
pogoje, ki zagotavljajo varovanje ribolovnih virov in preprečujejo one-
snaževanje tako v ribogojnicah kot v naravnih okoljih. Omenil je še, da
so lahko aditivi v ribogojstvu škodljivi za okolje.
Intervjuvanec i10 je navedel, da se trajnostne prakse premalo izva-
jajo. V Sloveniji imamo omejitve v času ribolova, pri ribolovnih orodjih,
73
