Page 19 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 19
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-217-6.17-19
Glasbena društva v dolgem 19. stoletju:
med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Jernej Weiss
Univerza v Ljubljani / Univerza v Mariboru
Znanstvena monografija z naslovom Glasbena društva v dolgem 19. stoletju:
med ljubiteljsko in profesionalno kulturo namenja pozornost delovanju glas-
benih društev, brez katerih si glasbenega življenja v omenjenem obdobju ne
moremo predstavljati. V ospredju zanimanja tokratne monografije je širše
društveno delovanje v dolgem 19. stoletju. Med najpomembnejša glasbena
društva na Slovenskem prištevamo Glasbeno matico Ljubljana, katere čas-
titljivi 150-letni jubilej smo zaznamovali leta 2022.
Kot v svoji, doslej najbolj celoviti raziskavi delovanja Glasbene mati-
ce Ljubljana (Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena matica
do konca druge svetovne vojne) zapiše Nataša Cigoj Krstulović, je društvo
vse od ustanovitve leta 1872 razvilo pomembne silnice glasbenega življe-
nja Slovencev: imelo je največjo slovensko glasbeno založbo in koncertno
poslovalnico, odbor je spodbudil ustanovitev prvega civilnega koncertne-
ga orkestra (prve Slovenske filharmonije; 1908), glasbenega konservatorija
in Folklornega inštituta. Glasbena matica je v svojih vrstah združevala lju-
biteljske in poklicne glasbenike, med društvene člane so že ob ustanovitvi
pristopile pomembne osebe slovenskega javnega življenja, ugledni ljubljan-
ski meščani, pa tudi kulturniki iz drugih slovenskih krajev, s pomočjo kate-
rih je društvo nadvse pomembno sooblikovalo tako glasbeno kot širšo kul-
turno podobo Slovencev.
S pomočjo prispevkov domačih in tujih raziskovalcev šesta monografi-
ja serije Studia musicologica Labacensia osvetli delovanje primerljivih glas-
17
Glasbena društva v dolgem 19. stoletju:
med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Jernej Weiss
Univerza v Ljubljani / Univerza v Mariboru
Znanstvena monografija z naslovom Glasbena društva v dolgem 19. stoletju:
med ljubiteljsko in profesionalno kulturo namenja pozornost delovanju glas-
benih društev, brez katerih si glasbenega življenja v omenjenem obdobju ne
moremo predstavljati. V ospredju zanimanja tokratne monografije je širše
društveno delovanje v dolgem 19. stoletju. Med najpomembnejša glasbena
društva na Slovenskem prištevamo Glasbeno matico Ljubljana, katere čas-
titljivi 150-letni jubilej smo zaznamovali leta 2022.
Kot v svoji, doslej najbolj celoviti raziskavi delovanja Glasbene mati-
ce Ljubljana (Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena matica
do konca druge svetovne vojne) zapiše Nataša Cigoj Krstulović, je društvo
vse od ustanovitve leta 1872 razvilo pomembne silnice glasbenega življe-
nja Slovencev: imelo je največjo slovensko glasbeno založbo in koncertno
poslovalnico, odbor je spodbudil ustanovitev prvega civilnega koncertne-
ga orkestra (prve Slovenske filharmonije; 1908), glasbenega konservatorija
in Folklornega inštituta. Glasbena matica je v svojih vrstah združevala lju-
biteljske in poklicne glasbenike, med društvene člane so že ob ustanovitvi
pristopile pomembne osebe slovenskega javnega življenja, ugledni ljubljan-
ski meščani, pa tudi kulturniki iz drugih slovenskih krajev, s pomočjo kate-
rih je društvo nadvse pomembno sooblikovalo tako glasbeno kot širšo kul-
turno podobo Slovencev.
S pomočjo prispevkov domačih in tujih raziskovalcev šesta monografi-
ja serije Studia musicologica Labacensia osvetli delovanje primerljivih glas-
17
