Page 21 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 21
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
ga izdatneje osvetli Darja Koter (Ljubljana). Luisa Antoni (Trst) pa se v svo-
jem prispevku osredotoči na delovanje nekaterih glasbenih ustanov v mul-
tinacionalnem tržaškem kulturnem okolju dolgega 19. stoletja. Dva izmed
člankov namenjata svojo pozornost mariborskemu društvenemu delova-
nju: Vlasta Stavbar (Maribor) z natančnim zgodovinskim orisom z vklju-
čitvijo nekaterih doslej manj znanih virov podrobno predstavi začetke de-
lovanja Slovanske čitalnice v Mariboru, Manja Flisar Šauperl (Maribor) pa
pozornost nameni vsestranskemu delovanju Glasbene matice Maribor med
letoma 1919 in 1948. Delovanja omenjenih glasbenih društev seveda ne bi
bilo brez prispevka pomembnejših glasbenih osebnosti. Še posebej izda-
ten je bil v tem pogledu prispevek nekaterih tujih glasbenikov pri nas, kar
v svojih prispevkih prikažejo raziskovalci projekta ARRS z naslovom Pri
tok glasbenikov na Slovensko v dolgem 19. stoletju – njihov vpliv in integra
cija: Maruša Zupančič (Ljubljana), Jernej Weiss (Ljubljana / Maribor) in
Matjaž Barbo (Ljubljana). Doslej manj raziskano področje delovanja Glas-
bene matice Ljubljana, razvoj glasbenoteoretičnih predmetov vse od usta-
novitve glasbene šole in Konservatorija pri Glasbeni matici Ljubljana do
vključno ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani, pa je v svojem pri-
spevku podrobneje obravnava Katarina Zadnik (Ljubljana).
Tako se pričujoča monografija ne osredotoča le na posamezne segmen-
te delovanja Glasbene matice, temveč želi z na različna področja segajočimi
raziskavami uveljavljenih slovenskih in tujih raziskovalcev povleči vzpo-
rednice s primerljivim društvenim delovanjem v mednarodnem prostoru.
Posebno pozornost namenja prispevku nekaterih osrednjih glasbenih oseb-
nosti, ki so bile v vse bolj razgretem ozračju s konca 19. stoletja sposob-
ne prestopiti rubikon društveno-ideoloških delitev in v praksi združiti si-
cer konkurenčno delovanje omenjenih ustanov. Tovrstne povezave namreč
pod vprašaj postavljajo še en precej trdovraten koncept polpreteklega slo-
venskega glasbenega zgodovinopisja, in sicer polarizacijo društvenega de-
lovanja na nacionalni osnovi. To pogosto slika predvsem nekatera starejša
glasbenozgodovinska literatura, pa vendar praktični zgledi, poleg za tis-
ti čas značilnih nasprotovanj, izkazujejo tudi številne tesne društvene vezi,
tako v poustvarjalnosti kot na drugih področjih glasbenega delovanja. Prav
s tovrstnim požrtvovalnim, na številna področja segajočim delom, značil-
nim za takrat v večini amatersko glasbeno kulturo, je posameznim glas-
benikom pri nas v 19. stoletju uspelo postaviti temelje institucionalnim
okvirom društvenega delovanja in tako pomembno prispevati k postopni
profesionalizaciji glasbenega življenja na Slovenskem.
19
ga izdatneje osvetli Darja Koter (Ljubljana). Luisa Antoni (Trst) pa se v svo-
jem prispevku osredotoči na delovanje nekaterih glasbenih ustanov v mul-
tinacionalnem tržaškem kulturnem okolju dolgega 19. stoletja. Dva izmed
člankov namenjata svojo pozornost mariborskemu društvenemu delova-
nju: Vlasta Stavbar (Maribor) z natančnim zgodovinskim orisom z vklju-
čitvijo nekaterih doslej manj znanih virov podrobno predstavi začetke de-
lovanja Slovanske čitalnice v Mariboru, Manja Flisar Šauperl (Maribor) pa
pozornost nameni vsestranskemu delovanju Glasbene matice Maribor med
letoma 1919 in 1948. Delovanja omenjenih glasbenih društev seveda ne bi
bilo brez prispevka pomembnejših glasbenih osebnosti. Še posebej izda-
ten je bil v tem pogledu prispevek nekaterih tujih glasbenikov pri nas, kar
v svojih prispevkih prikažejo raziskovalci projekta ARRS z naslovom Pri
tok glasbenikov na Slovensko v dolgem 19. stoletju – njihov vpliv in integra
cija: Maruša Zupančič (Ljubljana), Jernej Weiss (Ljubljana / Maribor) in
Matjaž Barbo (Ljubljana). Doslej manj raziskano področje delovanja Glas-
bene matice Ljubljana, razvoj glasbenoteoretičnih predmetov vse od usta-
novitve glasbene šole in Konservatorija pri Glasbeni matici Ljubljana do
vključno ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani, pa je v svojem pri-
spevku podrobneje obravnava Katarina Zadnik (Ljubljana).
Tako se pričujoča monografija ne osredotoča le na posamezne segmen-
te delovanja Glasbene matice, temveč želi z na različna področja segajočimi
raziskavami uveljavljenih slovenskih in tujih raziskovalcev povleči vzpo-
rednice s primerljivim društvenim delovanjem v mednarodnem prostoru.
Posebno pozornost namenja prispevku nekaterih osrednjih glasbenih oseb-
nosti, ki so bile v vse bolj razgretem ozračju s konca 19. stoletja sposob-
ne prestopiti rubikon društveno-ideoloških delitev in v praksi združiti si-
cer konkurenčno delovanje omenjenih ustanov. Tovrstne povezave namreč
pod vprašaj postavljajo še en precej trdovraten koncept polpreteklega slo-
venskega glasbenega zgodovinopisja, in sicer polarizacijo društvenega de-
lovanja na nacionalni osnovi. To pogosto slika predvsem nekatera starejša
glasbenozgodovinska literatura, pa vendar praktični zgledi, poleg za tis-
ti čas značilnih nasprotovanj, izkazujejo tudi številne tesne društvene vezi,
tako v poustvarjalnosti kot na drugih področjih glasbenega delovanja. Prav
s tovrstnim požrtvovalnim, na številna področja segajočim delom, značil-
nim za takrat v večini amatersko glasbeno kulturo, je posameznim glas-
benikom pri nas v 19. stoletju uspelo postaviti temelje institucionalnim
okvirom društvenega delovanja in tako pomembno prispevati k postopni
profesionalizaciji glasbenega življenja na Slovenskem.
19
