Page 20 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 20
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
benih ustanov doma in v tujini. V ospredje zanimanja postavlja odnos med
ljubiteljsko in profesionalno kulturo, ki je ne le pri nas, temveč tudi drugod
odločilno zaznamoval glasbeno institucionalno delovanje v dolgem 19. sto-
letju. Friedhelm Brusniak (Würzburg) predstavi izjemen pomen enega iz-
med osrednjih nemških pevskih društev Nemške pevske zveze (DSB), usta-
novljene leta 1862 v Coburgu, Hartmut Krones (Dunaj) v svojem prispevku
opozori na politične razlike med »levimi« in »desnimi« amaterskimi zbori
in njihovimi političnimi cilji v 19. stoletju na Dunaju, serijo člankov, ki svo-
jo pozornost namenjajo v 19. stoletju nadvse razširjenemu zborovskemu de-
lovanju v nemško govorečih deželah, pa s svojim prispevkom o kulturnem
in političnem pomenu nemških moških pevskih zborov zaokroža Helmut
Loos (Leipzig).
Vprašanj, povezanih z nacionalnimi identifikacijami, ki v drugi polo-
vici 19. stoletja vse bolj zaznamujejo do tedaj izrazito transnacionalno sre-
dnje- in vzhodnoevropsko kulturno okolje, se dotikajo prispevki ukrajin-
ske kolegice Lube Kijanovske (Lvov) ter poljskih kolegov Terese Mazepe
(Rzeszów) in Mirosława Dymona (Rzeszów), Danutė Petrauskaitė (Vil-
na) ter Michala Ščepána (Bratislava). Prispevka Lane Šehović (Sarajevo) in
Nade Bezić (Zagreb) obravnavata nekatera osrednja glasbena društva v Sa-
rajevu in Zagrebu. Posebno pevsko društvo Kolo je bilo tesno povezano z
Glasbeno matico Ljubljana. Tako med 20 ustanovnimi člani, ki jih sestav-
ljajo slovenski politiki, glasbeniki in drugi rodoljubi, najdemo tudi omenje-
no zagrebško društvo. Tesne povezave med tedanjimi slovanskimi društvi
so v ospredju zanimanja Viktorja Veleka (Ostrava), ki se v svojem članku
posveča delovanju Mateja Hubada v okviru glasbenega življenja slovanskih
društev na Dunaju. Mednarodni okvir društvenega delovanja pa s slikovi-
tima opisoma dopolnjujeta prispevka Nialla O’Loughlina (Loughborough)
in Wolfganga Marxa (Dublin), ki natančneje izrišeta okvire društvenega
delovanja v Londonu oz. na Irskem.
Drugi del monografije se posveča društvenemu delovanju na Sloven-
skem, s posebno pozornostjo na delovanje Glasbene matice Ljubljana. Ka-
tja Škrubej (Ljubljana) v svoji nadvse temeljiti obravnavi formalnopravnih
okvirov društvenega delovanja prikaže nekatere kontinuitete in prelome v
povezavi z ustavnimi in zakonskimi spremembami v Habsburški monar-
hiji po marčni revoluciji (med njimi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona
o društvenem pravu itd.). Podrobnejšo sliko o delovanju posameznih dru-
štev si lahko bralec ustvari po skrbni obravnavi ptujskih glasbenih društev
v drugi polovici 19. stoletja ter njihovem vplivu na Glasbeno matico Ptuj, ki
18
benih ustanov doma in v tujini. V ospredje zanimanja postavlja odnos med
ljubiteljsko in profesionalno kulturo, ki je ne le pri nas, temveč tudi drugod
odločilno zaznamoval glasbeno institucionalno delovanje v dolgem 19. sto-
letju. Friedhelm Brusniak (Würzburg) predstavi izjemen pomen enega iz-
med osrednjih nemških pevskih društev Nemške pevske zveze (DSB), usta-
novljene leta 1862 v Coburgu, Hartmut Krones (Dunaj) v svojem prispevku
opozori na politične razlike med »levimi« in »desnimi« amaterskimi zbori
in njihovimi političnimi cilji v 19. stoletju na Dunaju, serijo člankov, ki svo-
jo pozornost namenjajo v 19. stoletju nadvse razširjenemu zborovskemu de-
lovanju v nemško govorečih deželah, pa s svojim prispevkom o kulturnem
in političnem pomenu nemških moških pevskih zborov zaokroža Helmut
Loos (Leipzig).
Vprašanj, povezanih z nacionalnimi identifikacijami, ki v drugi polo-
vici 19. stoletja vse bolj zaznamujejo do tedaj izrazito transnacionalno sre-
dnje- in vzhodnoevropsko kulturno okolje, se dotikajo prispevki ukrajin-
ske kolegice Lube Kijanovske (Lvov) ter poljskih kolegov Terese Mazepe
(Rzeszów) in Mirosława Dymona (Rzeszów), Danutė Petrauskaitė (Vil-
na) ter Michala Ščepána (Bratislava). Prispevka Lane Šehović (Sarajevo) in
Nade Bezić (Zagreb) obravnavata nekatera osrednja glasbena društva v Sa-
rajevu in Zagrebu. Posebno pevsko društvo Kolo je bilo tesno povezano z
Glasbeno matico Ljubljana. Tako med 20 ustanovnimi člani, ki jih sestav-
ljajo slovenski politiki, glasbeniki in drugi rodoljubi, najdemo tudi omenje-
no zagrebško društvo. Tesne povezave med tedanjimi slovanskimi društvi
so v ospredju zanimanja Viktorja Veleka (Ostrava), ki se v svojem članku
posveča delovanju Mateja Hubada v okviru glasbenega življenja slovanskih
društev na Dunaju. Mednarodni okvir društvenega delovanja pa s slikovi-
tima opisoma dopolnjujeta prispevka Nialla O’Loughlina (Loughborough)
in Wolfganga Marxa (Dublin), ki natančneje izrišeta okvire društvenega
delovanja v Londonu oz. na Irskem.
Drugi del monografije se posveča društvenemu delovanju na Sloven-
skem, s posebno pozornostjo na delovanje Glasbene matice Ljubljana. Ka-
tja Škrubej (Ljubljana) v svoji nadvse temeljiti obravnavi formalnopravnih
okvirov društvenega delovanja prikaže nekatere kontinuitete in prelome v
povezavi z ustavnimi in zakonskimi spremembami v Habsburški monar-
hiji po marčni revoluciji (med njimi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona
o društvenem pravu itd.). Podrobnejšo sliko o delovanju posameznih dru-
štev si lahko bralec ustvari po skrbni obravnavi ptujskih glasbenih društev
v drugi polovici 19. stoletja ter njihovem vplivu na Glasbeno matico Ptuj, ki
18
