Page 492 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 492
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo

plomirala pa je iz bibliotekarstva na zagrebški Filozofski fakulteti. Glav-
na področja njenih raziskav so zgodovina Hrvaškega glasbenega inštituta
ter glasbeno življenje in glasbena topografija v Zagrebu v 19. in 20. stoletju.
Dela: Glazbena topografija Zagreba od 1799. do 2010.: Prostori muziciranja
i spomen-obilježja (2012), Glazbene šetnje Zagrebom (2016), Tematski popis
skladbi Blagoja Berse (2018).

Friedhelm Brusniak (friedhelm.brusniak@uni-wuerzburg.de)
je študiral glasbeno vzgojo, zgodovino in muzikologijo v Frankfurtu na
Majni; opravljena prvi in drugi državni izpit za glasbeno vzgojo (1977/1980),
sledita napredovanje (1980) in habilitacija (1998). Od leta 1981 je delal kot
glasbeni raziskovalec in pedagog v Augsburgu, Erlangen-Nürnbergu in
Heidelbergu, od leta 1999 je bil dejaven kot profesor, med letoma 2004
in 2019 pa kot predstojnik katedre za glasbeno pedagogiko na Univerzi v
Würzburgu. Med letoma 2011 in 2015 ter leta 2021 je bil tudi gostujoči pro-
fesor na poljski akademiji Akademia Pomorska w Słupsku. Od leta 2018
je predsednik pevskega društva Fränkischer Sängerbund (FSB), član pred-
sedstva Nemškega zborovskega združenja (DCV) in znanstveni vodja raz-
iskovalnega centra nemškega zborovskega petja na Univerzi v Würzburgu,
od leta 2022 pa tudi član predsedstva Bavarskega glasbenega sveta (BMR).
Glavna področja raziskovanja: zgodovina glasbenega izobraževanja, zgo-
dovinske raziskave zborovskega petja.

Miroslaw Dymon (dymon.miroslaw@gmail.com)
je habilitirani doktor, profesor na Univerzi v Rzeszówu na Poljskem, di-
rektor glasbenega inštituta na Univerzi v Rzeszówu, glasbeni terapevt in
izvajalec. V znanstvenem in raziskovalnem delu se posebej osredotoča na
širše razumevanje psihopedagoških dejavnikov v glasbeni vzgoji, psiholo-
gijo ustvarjalnosti, psihologijo glasbe in glasbeno zgodovino. Med njegove
znanstvene in raziskovalne dosežke se umeščajo številne znanstvene publi-
kacije, ki zajemajo več kot 80 člankov in dve monografiji. Poleg znanstve-
nega dela je dejaven tudi kot komorni glasbenik v Podkarpatskem harmo-
nikarskem kvintetu AMBITUS V.

Manja Flisar Šauperl (manja.flisar-sauperl@guest.arnes.si)
je študirala glasbeno pedagogiko in muzikologijo. Študij na Pedagoški fa-
kulteti UM je zaključila z diplomskim delom Koncertno delovanje maribor­
ske Glasbene matice (1919–1948) pod mentorstvom izr. prof. dr. Eda Škulja.
Na Akademiji za glasbo UL je magistrirala z delom Razvoj Srednje glasbe­

490
   487   488   489   490   491   492   493   494   495   496   497