Page 493 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 493
av t o r j i
ne in baletne šole Maribor pod mentorstvom zasl. prof. dr. Primoža Kure-
ta. Na Filozofski fakulteti UL je pod mentorstvom doc. dr. Aleša Nagodeta
doktorirala z disertacijo Delovanje mariborske Glasbene matice (1919–1945).
V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem temam iz mariborske
glasbene zgodovine. Več kot dve desetletji deluje na področju primarnega
izobraževanja. Kot ravnateljica je zaposlena na Osnovni šoli Angela Bese-
dnjaka Maribor.
Luba Kijanovska (luba.kyjan@gmail.com)
je bila rojena v Lvovu. Po izobrazbi je muzikologinja, dela pa kot profesori-
ca in vodja oddelka za glasbeno zgodovino na Nacionalni glasbeni akade-
miji Lisenka v Lvovu.
Glasbeno teorijo in zgodovino je študirala na lvovskem Državnem glasbe-
nem konservatoriju Lisenka. Na Nacionalni glasbeni akademiji Lisenka po-
učuje od leta 1987, vodja oddelka za glasbeno zgodovino pa je postala leta
1991. Od leta 1995 je članica mednarodnega raziskovalnega projekta »Mu-
sikgeschichte in Mittel- und Osteuropa« (Glasbena zgodovina v srednji in
vzhodni Evropi) Univerze v Leipzigu v Nemčiji. Skrbi za obujanje pozab-
ljenih imen iz ukrajinske glasbene kulture in spodbuja širjenje ukrajinske
glasbe v Evropi.
Darja Koter (darja.koter@ag.uni-lj.si)
je redna profesorica za zgodovino glasbe na Akademiji za glasbo Univerze
v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s historičnimi instrumenti, z glasbe-
no ikonografijo, zgodovino glasbene poustvarjalnosti, glasbenega šolstva
in opusti slovenskih skladateljev. Sodeluje v raziskovalnih projektih Uni-
verze v Bonnu in Univerze v Ljubljani. Monografije: Glasbilarstvo na Slo
venskem (2001, 2004), Musica coelestis et musica profana. Glasbeni motivi v
likovni dediščini od severne Istre do Vremske doline (2008), Slovenska glasba
1848–1918 (2012), Slovenska glasba 1918–1991 (2012), 90 let Glasbene šole Slav
ka Osterca Ljutomer (2018); Akademija za glasbo 80 let (2020). Je dobitnica
Mantuanijevega priznanja za dosežke v muzikologiji (2014).
Hartmut Krones (krones@mdw.ac.at)
je študiral glasbeno vzgojo, germanistiko, petje, pedagogiko petja in muzi-
kologijo; od leta 1970 poučuje na Akademiji (od leta 1998 Univerzi) za glas-
beno in uprizoritveno umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil In-
štitut za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna
praksa ter Znanstveno središče Arnolda Schönberga). Vodja zbirke Kriti-
491
ne in baletne šole Maribor pod mentorstvom zasl. prof. dr. Primoža Kure-
ta. Na Filozofski fakulteti UL je pod mentorstvom doc. dr. Aleša Nagodeta
doktorirala z disertacijo Delovanje mariborske Glasbene matice (1919–1945).
V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem temam iz mariborske
glasbene zgodovine. Več kot dve desetletji deluje na področju primarnega
izobraževanja. Kot ravnateljica je zaposlena na Osnovni šoli Angela Bese-
dnjaka Maribor.
Luba Kijanovska (luba.kyjan@gmail.com)
je bila rojena v Lvovu. Po izobrazbi je muzikologinja, dela pa kot profesori-
ca in vodja oddelka za glasbeno zgodovino na Nacionalni glasbeni akade-
miji Lisenka v Lvovu.
Glasbeno teorijo in zgodovino je študirala na lvovskem Državnem glasbe-
nem konservatoriju Lisenka. Na Nacionalni glasbeni akademiji Lisenka po-
učuje od leta 1987, vodja oddelka za glasbeno zgodovino pa je postala leta
1991. Od leta 1995 je članica mednarodnega raziskovalnega projekta »Mu-
sikgeschichte in Mittel- und Osteuropa« (Glasbena zgodovina v srednji in
vzhodni Evropi) Univerze v Leipzigu v Nemčiji. Skrbi za obujanje pozab-
ljenih imen iz ukrajinske glasbene kulture in spodbuja širjenje ukrajinske
glasbe v Evropi.
Darja Koter (darja.koter@ag.uni-lj.si)
je redna profesorica za zgodovino glasbe na Akademiji za glasbo Univerze
v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s historičnimi instrumenti, z glasbe-
no ikonografijo, zgodovino glasbene poustvarjalnosti, glasbenega šolstva
in opusti slovenskih skladateljev. Sodeluje v raziskovalnih projektih Uni-
verze v Bonnu in Univerze v Ljubljani. Monografije: Glasbilarstvo na Slo
venskem (2001, 2004), Musica coelestis et musica profana. Glasbeni motivi v
likovni dediščini od severne Istre do Vremske doline (2008), Slovenska glasba
1848–1918 (2012), Slovenska glasba 1918–1991 (2012), 90 let Glasbene šole Slav
ka Osterca Ljutomer (2018); Akademija za glasbo 80 let (2020). Je dobitnica
Mantuanijevega priznanja za dosežke v muzikologiji (2014).
Hartmut Krones (krones@mdw.ac.at)
je študiral glasbeno vzgojo, germanistiko, petje, pedagogiko petja in muzi-
kologijo; od leta 1970 poučuje na Akademiji (od leta 1998 Univerzi) za glas-
beno in uprizoritveno umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil In-
štitut za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna
praksa ter Znanstveno središče Arnolda Schönberga). Vodja zbirke Kriti-
491
