Page 494 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 494
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
sche Gesamtausgabe der Schriften Arnold Schönbergs. Sodelavec in član
strokovnega sveta za enciklopedijo Musik in Geschichte und Gegenwart,
avtor člankov na področju poustvarjalne prakse stare in nove glasbe, glas-
bene simbolike in retorike ter glasbe in glasbene zgodovine 20. stoletja
(vključno z glasbo v pregnanstvu); avtor knjig, med drugim o življenju in
delu L. van Beethovna in A. Schönberga.
Helmut Loos (hloos@uni-leipzig.de)
je študiral glasbeno pedagogiko v Bonnu (državni izpiti), nato muzikolo-
gijo, umetnostno zgodovino in filozofijo na Univerzi v Bonnu; leta 1980 je
promoviral, leta 1989 pa habilitiral. Od leta 1981 do leta 1989 je bil znanstve-
ni sodelavec Muzikološkega seminarja Univerze v Bonnu. Med letoma 1989
in 1993 je bil direktor Inštituta za vzhodnonemško glasbo v Bergisch Glad-
bachu. Od aprila 1993 je bil predstojnik katedre za historično muzikologi-
jo na Tehniški univerzi v Chemnitzu, od oktobra 2001 do marca 2017 pa na
Univerzi v Leipzigu. 22. oktobra 2003 je bil imenovan za zaslužnega profe-
sorja Glasbenega konservatorija Mikole Lisenka v Lvovu. Med letoma 2003
in 2005 je bil dekan Fakultete za zgodovino, umetnostne vede in orienta-
listiko Univerze v Leipzigu. 2. aprila 2005 je bil imenovan za častnega čla-
na Družbe za nemško glasbeno kulturo v jugovzhodni Evropi (München),
30. oktobra 2014 pa je postal častni doktor Nacionalne glasbene univerze v
Bukarešti.
Je član mednarodnih uredniških svetov revij Hudebni věda (Praga), Lituvos
muzikologija (Vilna), Menotyra. Studies in Art (Vilna), Ars & Humanitas
(Ljubljana), Musicology Today (Bukarešta), Muzica. Romanian Music Ma
gazine (Bukarešta) in Studies in Penderecki (Princeton, New Jersey).
Wolfgang Marx (wolfgang.marx@ucd.ie)
je izredni profesor muzikologije na University College Dublin (UCD) in
član humanističnega inštituta UCD. Njegova glavna področja raziskav so
postresničnost in glasba, György Ligeti, upodobitve smrti v glasbi in teori-
ja glasbenih zvrsti. Soorganiziral je serijo spletnih seminarjev Postresnič
nost in glasbena humanistika (Post-Truth and the Musical Humanities), ki
so potekali jeseni 2021; najdete jih lahko na YouTubu. Je tudi splošni ure-
dnik Brillove nove serije Smrt v zgodovini, kulturi in družbi (Death in His
tory, Culture, and Society).
492
sche Gesamtausgabe der Schriften Arnold Schönbergs. Sodelavec in član
strokovnega sveta za enciklopedijo Musik in Geschichte und Gegenwart,
avtor člankov na področju poustvarjalne prakse stare in nove glasbe, glas-
bene simbolike in retorike ter glasbe in glasbene zgodovine 20. stoletja
(vključno z glasbo v pregnanstvu); avtor knjig, med drugim o življenju in
delu L. van Beethovna in A. Schönberga.
Helmut Loos (hloos@uni-leipzig.de)
je študiral glasbeno pedagogiko v Bonnu (državni izpiti), nato muzikolo-
gijo, umetnostno zgodovino in filozofijo na Univerzi v Bonnu; leta 1980 je
promoviral, leta 1989 pa habilitiral. Od leta 1981 do leta 1989 je bil znanstve-
ni sodelavec Muzikološkega seminarja Univerze v Bonnu. Med letoma 1989
in 1993 je bil direktor Inštituta za vzhodnonemško glasbo v Bergisch Glad-
bachu. Od aprila 1993 je bil predstojnik katedre za historično muzikologi-
jo na Tehniški univerzi v Chemnitzu, od oktobra 2001 do marca 2017 pa na
Univerzi v Leipzigu. 22. oktobra 2003 je bil imenovan za zaslužnega profe-
sorja Glasbenega konservatorija Mikole Lisenka v Lvovu. Med letoma 2003
in 2005 je bil dekan Fakultete za zgodovino, umetnostne vede in orienta-
listiko Univerze v Leipzigu. 2. aprila 2005 je bil imenovan za častnega čla-
na Družbe za nemško glasbeno kulturo v jugovzhodni Evropi (München),
30. oktobra 2014 pa je postal častni doktor Nacionalne glasbene univerze v
Bukarešti.
Je član mednarodnih uredniških svetov revij Hudebni věda (Praga), Lituvos
muzikologija (Vilna), Menotyra. Studies in Art (Vilna), Ars & Humanitas
(Ljubljana), Musicology Today (Bukarešta), Muzica. Romanian Music Ma
gazine (Bukarešta) in Studies in Penderecki (Princeton, New Jersey).
Wolfgang Marx (wolfgang.marx@ucd.ie)
je izredni profesor muzikologije na University College Dublin (UCD) in
član humanističnega inštituta UCD. Njegova glavna področja raziskav so
postresničnost in glasba, György Ligeti, upodobitve smrti v glasbi in teori-
ja glasbenih zvrsti. Soorganiziral je serijo spletnih seminarjev Postresnič
nost in glasbena humanistika (Post-Truth and the Musical Humanities), ki
so potekali jeseni 2021; najdete jih lahko na YouTubu. Je tudi splošni ure-
dnik Brillove nove serije Smrt v zgodovini, kulturi in družbi (Death in His
tory, Culture, and Society).
492
