Page 336 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...
P. 336

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
                 Aleš Gabrič
                 Kulturnopolitični milje obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljev
            Konec 2. svetovne vojne na slovenskih/jugoslovanskih tleh je prinesel bi-
            stvene spremembe za delovanje kulturnih društev. Komunistični prev-
            zem oblasti je oviral avtonomnost delovanja kulturnih društev, nekatera
            pa preprosto ukinil, federalizacija države s priznanjem več narodov pa je
            omogočila snovanje poklicnih ustanov in društev po nacionalnem ključu,
            kar je pred vojno ovirala teza o enotnem srbsko-hrvaško-slovenskem naro-
            du. Spremembe, ki jih je prineslo leto 1945, so čutila tudi slovenska glasbena
            društva, saj nekatera predvojna niso mogla več delovati, na nitki pa je visel
            tudi obstoj Glasbene matice, ki je pred desetletji obvladovala velik del glas-
            bene scene na Slovenskem.
            Društvo slovenskih skladateljev je bilo kot stanovsko društvo ustanovljeno
            decembra 1945. Združilo je skladatelje v Sloveniji in imelo nacionalni zna-
            čaj, upoštevati pa je moralo tudi ideološkega, saj je njegovo delovanje nad-
            ziral državni aparat, ki je vplival na izbor članstva in na njegovo dejavnost.
            Ta je bila sprva skromnejša od glasbenih društev pred vojno, saj so številne
            dejavnosti monopolizirale državne ustanove. Ukrep državne oblasti proti
            posamezniku je npr. lahko pomenil tudi onemogočanje zaposlitve v držav-
            ni ustanovi ali članstva v stanovskem društvu, izdajanje glasbenega tiska
            pa so si prisvojila državna založniška podjetja. Šele spremembe kulturne
            politike po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je
            na kulturno sceno v začetku petdesetih let prinesel več svežine. To so ob-
            čutila tudi kulturna društva, tudi Društvo slovenskih skladateljev, saj so se
            začele možnosti bolj avtonomnega odločanja širiti, na pomenu pa je prido-
            bilo zagovarjanje stanovskih interesov.
                 Ključne besede:  Društvo slovenskih skladateljev, ustanovitev, Danilo
                 Švara, kulturna politika, Koncertna poslovalnica za Slovenijo


                 Fatima Hadžić, Amra Bosnić
                 Sarajevsko obdobje v umetniškem delovanju Daneta Škerla
            Dane Škerl (Ljubljana, 1931 – Bovec, 2002) je bil slovenski skladatelj, diri-
            gent in profesor. Leta 1952 je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljublja-
            ni diplomiral iz kompozicije v razredu Lucijana Marije Škerjanca. Nato je
            odšel na nadaljnjo specializacijo v Avstrijo in Nemčijo, kjer je deloval kot
            dirigent in glasbeni pedagog. Med letoma 1960 in 1970 je bil profesor na
            Akademiji za glasbo v Sarajevu, nato pa se je vrnil v Slovenijo, kjer je bil
            vse do upokojitve leta 1995 profesor kompozicije na Akademiji za glasbo



            336
   331   332   333   334   335   336   337   338   339   340   341