Page 338 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
Po letu 1989 so začela nastajati ločena združenja, med prvimi je bila Zveza
madžarskih skladateljev (HCU). Večina teh združenj je bila zbrana v okvi-
ru Madžarskega glasbenega sveta. Zveza skladateljev se mu ni pridružila,
saj je menila, da mora biti njen glas na glasbenem prizorišču glasnejši kot
glas nekaterih manjših združenj. V skladu z madžarsko »tradicijo« je kma-
lu nastala še ena krovna organizacija (ustanovljena po političnih smerni-
cah): Madžarska glasbena zbornica (pozneje imenovana Forum madžar-
skih glasbenikov). Tudi tej organizaciji se HCU ni pridružila. To je imelo
svoje koristi: pri odločitvah, pri katerih se je vlada obrnila na glasbeno sce-
no, so bili njeni partnerji Svet, Forum in HCU.
V treh in pol desetletjih državljanske demokracije je boj za financiranje
postajal vse težji: Nacionalni kulturni sklad se je zmanjšal, v skladu s spre-
membami zakona o avtorskih pravicah pa so ga morale financirati orga-
nizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, zlasti društvo Artisjus.
Hkrati se je pomen civilnih organizacij zmanjšal, državni organi pa ne ka-
žejo zanimanja za sodelovanje.
Po 35 letih delovanja Zveze madžarskih skladateljev se postavlja vprašanje:
kakšna je naša prihodnost v prihodnjih desetletjih?
Ključne besede: sodobna glasbena scena; skladateljska društva;
spremembe sistemov v Srednji Evropi

Luba Kijanovska
Dejavnosti lvovskega oddelka Združenja skladateljev Ukrajinske sovjetske socialistične
republike v konfrontaciji s sovjetsko ideologijo
Leta 1940, kmalu po sovjetski okupaciji Galicije, je bila ustanovljena lvovska
sekcija Sovjetske zveze skladateljev Ukrajine. Tako so bili galicijski glasbe-
niki vključeni v centralizirano strukturo Zveze skladateljev ZSSR, katere
glavna naloga je bil ideološki nadzor umetnikov, ki je preprečeval »naci-
onalistična« ali »modernistična« odstopanja. Lvovskim skladateljem se je
zdelo takšno delovanje umetniškega združenja popolnoma nesprejemljivo.
Zato je bil novi modus vivendi zanje šok, ki so ga lvovski umetniki nekako
prenašali, nato pa začeli iskati izhod. Večina glasbenikov je emigrirala na
zahod. Druge, na primer Vasila Barvinskega, so aretirali in poslali na pri-
silno delo v Sibirijo. Tisti, ki so ostali – Stanislav Ludkevič, Mikola Kolesa,
Anatolij Kos-Anatolski in drugi –, so se morali prilagoditi in so iznašli ob-
like upora proti komunističnemu vplivu.
Tega pol stoletja sovjetske okupacije Galicije in delovanja Združenja skla-
dateljev Lvov pod ideološkim pritiskom bi lahko na kratko posplošili.

338