Page 340 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
Hartmut Krones
Resna glasba proti zabavni glasbi: sodelovanje in konflikti med dvema sekcijama
Avstrijskega združenja skladateljev
14. junija 1913 so se avstrijski glasbeni ustvarjalci na 1. konstitutivni seji Av-
strijskega skladateljskega kluba združili v interesno združenje, katerega na-
men ni bil le vzdrževanje družabnih stikov in spodbujanje strokovnega
dialoga, temveč tudi prizadevanje za uveljavitev lastnih interesov sklada-
teljskega stanu. Združenje, ki je bilo najprej ustanovljeno kot klub, se je leta
1917 preimenovalo v združenje skladateljev in se nato leta 1930 razdelilo v
dve sekciji: sekcijo resne glasbe in sekcijo zabavne glasbe (do takrat se je go-
vorilo o »glasbi v veselem slogu«). S tem so se začele pojavljati razlike, med
drugim zato, ker je bilo treba razpoložljiva denarna sredstva porazdeliti na
(dražje) simfonične koncerte na eni in (veliko cenejše) dunajske večere sa-
mospevov na drugi strani. Še več težav se je pojavilo, ko je bilo združenje
marca 1938 po priključitvi Avstrije Hitlerjevi Nemčiji razpuščeno in preob-
likovano v Zvezo nemških skladateljev iz Avstrije: prvi sklep prav tako z na-
cionalsocialističnim nazorom usklajene družbe za avtorske pravice A.K.M.
je vseboval predpise za obračun zvočnega filma, ki je veljal samo za sklada-
telje zabavne glasbe – ti so bili z veljavnostjo za nazaj usklajeni s ključem,
ki je veljal pri [nemški] družbi za upravljanje avtorskih pravic STAGMA.
Po ponovni ustanovitvi Avstrijskega združenja skladateljev novembra 1947
so se nadaljevale tudi napetosti in razhajanja v mnenjih med sekcijo resne
glasbe in sekcijo zabavne glasbe, ki so bili delno še naprej odraz ideološko-
-političnih taborov iz obdobja 1938–1945. Med drugim je sekcija zabavne
glasbe preprečila ustanovitev Krovne zveze treh organizacij – Avstrijskega
združenja skladateljev (ÖKB), Mednarodne družbe za novo glasbo (IGNM)
in Avstrijske družbe za sodobno glasbo (ÖGZM), in sicer zato, ker za pred-
sednika ni bil predviden »arijski« skladatelj. Seveda to ni bilo nikoli na-
vedeno kot razlog. Uradno skladatelji iz sekcije zabavne glasbe niso želeli
predstavnika »avantgarde«.
Ključne besede: Avstrijsko združenje skladateljev, avstrijska glasbena
zgodovina, glasbena sociologija, avtorske pravice, popularna glasba

Helmut Loos
O Okrožnem združenju Leipzig v okviru Združenja skladateljev in muzikologov Nemške
demokratične republike
Le leto po ustanovitvi Združenja skladateljev in muzikologov NDR (VKM)
6. aprila 1951 so (spomladi leta 1952) ustanovili Delovni krožek Leipzig pod

340