Page 344 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
eden najpomembnejših dogodkov sodobne glasbene umetnosti. Glasbena
tribuna v Opatiji (danes v Osijeku), ki sega v leto 1963, in Zagrebački festi-
val, ustanovljen leta 1954, že vrsto let negujeta raznolike glasbene sloge in
promovirata hrvaške avtorje na domači in mednarodni sceni. Prek založbe
Cantus d.o.o. HDS že skoraj 25 let izdaja zvočne in grafične posnetke hrva-
ške nekomercialne glasbe.
Eden ključnih segmentov delovanja HDS je služba Zaščite avtorskih glas-
benih pravic (ZAMP). ZAMP zagotavlja zaščito avtorskih pravic hrvaških
glasbenih ustvarjalcev in jim omogoča, da od svojega dela prejmejo zaslu-
ženo nadomestilo. Že vrsto let ta sistem vključuje skoraj celotno kolektiv-
no zaščito avtorjev in imetnikov pravic vseh vrst na Hrvaškem, tako da prek
njega svoje (sorodne) pravice uresničujejo tudi glasbeniki izvajalci, diskogra-
fi ter hrvaški književniki, novinarji, filmski igralci, režiserji in producenti.
HDS že osem desetletij ostaja neomajen v svojem poslanstvu – zaščiti, pro-
mociji in razvoju hrvaške glasbe, s čimer prispeva k bogatitvi nacionalne
kulture in ohranjanju njene identitete.
Ključne besede: Hrvaško društvo skladateljev, Muzički bienale
Zagreb, HDS, ZAMP, Cantus

Maja Vasiljević, Biljana Leković
Odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo od petdesetih do sedemdesetih let 20. stoletja:
sodelovanje, izmenjava in kulturni prenos prek Združenja skladateljev Srbije (UKS)
in Zveze skladateljev Jugoslavije (SAKOJ)
Prispevek raziskuje kulturno-glasbene odnose med Jugoslavijo in Sovjet-
sko zvezo od petdesetih do sedemdesetih let 20. stoletja, s poudarkom na
institucionalnem sodelovanju, ki sta ga vodili jugoslovanski skladateljski
združenji – SAKOJ in UKS. Medtem ko so dosedanje študije večinoma
spregledale klasične skladatelje in se osredotočile na kulturne politike na
makro ravni, se ta raziskava ukvarja s premalo raziskano vlogo umetniške
glasbe v diplomatskih in kulturnih izmenjavah med hladno vojno. Prispe-
vek umešča jugoslovansko-sovjetske glasbene odnose v širši družbeno-
politični kontekst povojne diplomacije, pri čemer poudari vpliv resoluci-
je Kominforma iz leta 1948, beograjske in moskovske deklaracije iz leta 1955
ter liberalizacije s kulturnimi politikami šestdesetih let. Podrobneje sta
obravnavana konteksta dejavnosti SAKOJ in UKS, na podlagi konkret-
nih primerov pa je prikazano, kako je potekalo medkulturno sodelovan-
je med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Poudarjeni so ključni problematični
vidiki teh odnosov, zlasti na primerih glasbenega sodelovanja, izmenjave

344