Page 342 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
pragmatičnim interesom nove oblasti. Vseukrajinska glasbena družba Mi-
kole Leontoviča je hitro rasla in s sodelovanjem številnih osebnosti iz sveta
kulture in znanosti postala najvplivnejše umetniško združenje v Ukrajini.
Med njene največje zasluge sodita ustanovitev revije »Muzika«, prvega stro-
kovnega glasila za glasbo v ukrajinščini, leta 1924, ter organizacija ukrajin-
skega sektorja na svetovni razstavi glasbe v Frankfurtu leta 1927.
Vseukrajinsko glasbeno družbo Mikole Leontoviča je vlada razpustila fe-
bruarja 1928. Njeno vlogo sta prevzela Vseukrajinska družba revolucionar-
nih glasbenikov in Združenje revolucionarnih skladateljev Ukrajine, ki sta
sledila jasni ideološki in strankarski liniji.
Znameniti sklep Centralnega komiteja Komunistične stranke boljševi-
kov »O preoblikovanju literarno-umetniških organizacij« iz leta 1932 je de-
jansko pomenil nenaden konec vseh teh ideološko različnih organizacij.
Kmalu nato je bilo ustanovljeno Združenje skladateljev ZSSR, leto 1932 pa
je desetletja nekritično veljalo za leto njegove ustanovitve. Šele v novejšem
času se je lahko ponovno uveljavila zgodovinska resnica.
Ključne besede: kulturna politika v ZSSR, Združenje skladateljev
Ukrajine, Glasbena družba Mikole Leontoviča, »ukrajinizacija«

Niall O’Loughlin
Skladatelj Ivo Petrić in Društvo slovenskih skladateljev
Slovenski skladatelji so po drugi svetovni vojni ustanovili društvo, da bi
organizirali in usklajevali svoje dejavnosti. Postopoma so dosegli znaten
napredek pri izdajanju slovenske glasbe in omogočanju njenega izvajanja.
Leta 1972 je bil za tajnika Društva slovenskih skladateljev (DSS) imenovan
skladatelj Ivo Petrić. Dejavno je prispeval k povečanju števila objavljenih
del, veliki knjižnici orkestrskih del za najem in pozneje k snemanju števil-
nih del. Petrić je bil zelo pomemben vzor za svoje kolege. Poleg tega, da je
neumorno skrbel za skladatelje društva, je ustanovil tudi Ansambel Slav-
ko Osterc, ki je izvajal in snemal zlasti nova dela slovenskih komornih an-
samblov. Kot skladatelj je prispeval veliko zanimivih in impresivnih del. Po
zgodnjih simfonijah, na katere sta vplivala Hindemith in Prokofjev, je sle-
dilo obdobje, v katerem je uporabljal tehnike poljske avantgarde. Pozneje
se je vrnil k bolj tradicionalnim tehnikam. Njegov prispevek k razvoju res-
ne slovenske glasbe je bil zelo pomemben, DSS pa danes uspešno deluje na
vseh področjih.
Ključne besede: društva skladateljev, Društvo slovenskih skladateljev,
Ivo Petrić, Ansambel Slavko Osterc, Edicije DSS, glasba v Sloveniji

342