Page 343 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Povzetki
Lubomír Spurný
Glasba v Terezínu: kulturna kontinuiteta v ekstremnih pogojih
Prispevek obravnava fenomen »terezínskih skladateljev« in vlogo glasbe v
ekstremnih življenjskih razmerah v getu Theresienstadt (Terezín) med le-
toma 1941 in 1945. Čeprav je ta izraz splošno razširjen, ne predstavlja kohe-
rentne kompozicijske šole: Viktor Ullmann, Pavel Haas, Hans Krása, Zik-
mund Schul, Karel Reiner, Gideon Klein in drugi si niso delili enotnega
estetskega programa, kompozicijskih tehnik ali skupnega mecenstva. Nji-
hova dela imajo le malo skupnega v smislu inovativnosti ali stilistične no-
vosti. Nasprotno, globoko so jih zaznamovale okoliščine zaporništva in
kulturna topografija geta, ki jim je, kot je poudaril Michael Beckerman, do-
delila posebno čustveno odmevnost.
Študija oriše tri perspektive: profesionalno prakso pod prisilo, kulturne
preludije tajnega glasbenega življenja v protektoratu ter razvoj glasbenega
življenja v samem Terezínu – od zgodnjih prepovedi prek struktur Freizeit-
gestaltung do njegove izrabe v nacistični propagandi. Posebna pozornost je
namenjena bistveni vlogi izvajalcev, ki so ohranjali dela, ter paradoksnemu
kulturnemu srečanju čeških, nemških in judovskih tradicij. V tem smislu
je bil Theresienstadt zadnje mesto, kjer so se te kulture povezale – za kra-
tek čas in na ustvarjalen način, preden so jih leta 1944 uničile deportacije.
Ključne besede: Theresienstadt, terezínski skladatelji, Viktor
Ullmann, Pavel Haas, Hans Krása, Gideon Klein, Zikmund Schul,
Karel Reiner, Freizeitgestaltung

Antun Tomislav Šaban
Hrvaško društvo skladateljev: 80 let soustvarjanja nacionalne kulture
in družbenega dogajanja
Hrvaško društvo skladateljev (HDS) je v preteklih 80 letih odigralo ključno
vlogo pri ohranjanju in promociji hrvaške kulturne identitete ter nacional-
nega glasbenega ustvarjanja. Kot edino strokovno združenje, ki povezuje
hrvaške skladatelje, muzikologe in glasbene publiciste, je HDS postal osre-
dnja institucija za razvoj hrvaške umetniške, komercialne in tradicionalne
glasbe. V desetletjih svojega delovanja je HDS neprestano podpiral ustvar-
jalno delo svojih članov, hkrati pa si prizadeval za ohranitev posebnih zna-
čilnosti hrvaške glasbene dediščine.
Poleg ohranjanja identitete je HDS prispeval tudi z organizacijo številnih
kulturnih prireditev, ki so postale sestavni del hrvaškega kulturnega življe-
nja. Na primer, Muzički bienale Zagreb, ki poteka od leta 1961, je še danes

343