Page 16 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
an Brulc
šanja pravnih podlag za dopustnost obdelave osebnih podatkov;² zavaro-
vanje osebnih podatkov, kjer gre za vprašanja fizičnega varovanja osebnih
podatkov (to so postopki in ukrepi za preprečitev slučajnega ali namernega
nepooblaščenega uničevanja podatkov, njihove spremembe ali izgube ter
nepooblaščene obdelave); posebne obveznosti upravljavcev osebnih podat-
kov (npr. vodenje evidence dejavnosti obdelav, obveznosti pri iznosu oseb-
nih podatkov v tuje države); posebne pravice posameznikov (npr. pravica
do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki).
Okvir varovanja osebnih podatkov na področju psihologije
Področje psihologije ima dve posebnosti, ki vplivajo tudi na varstvo oseb-
nih podatkov. Prvič, poklicna področja, na katerih psihologi opravljajo svo-
je delo, so precej različna oz. razpršena, zaradi česar pridejo pri varstvu
osebnih podatkov v poštev predpisi z več pravnih področij (npr. delovno-
pravna zakonodaja, šolska zakonodaja, zdravstvena zakonodaja, socialno-
varstvena zakonodaja). Psihološka terapija in svetovanje (brez klinične psi-
hologije, za katero se uporabljajo pravila, ki veljajo za zdravstveno doku-
mentacijo) sploh nista pokrita s področno zakonodajo. Druga posebnost je,
da psihološki poklic niti na splošni ravni ni deležen enotne ureditve v po-
dročnem zakonu. Delno so nekatera vprašanja urejena v Kodeksu poklicne
etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2008), vendar ta ni obvezu-
joč državni predpis, zaradi česar se je nanj moč sklicevati le takrat, kadar so
posamezne določbe skladne s Splošno uredbo (eu) o varstvu podatkov in
nekaterimi še veljavnimi deli Zakona o varstvu osebnih podatkov (zvop-
1) ali s področno zakonodajo. Zato je Splošna uredba (eu) o varstvu podat-
kov tisti splošni in sistemski predpis, ki ga je treba ustrezno upoštevati tudi
na področju psihologije, razen v primerih, ko je posamezna dejavnost po-
sebej urejena v področni zakonodaji. Povedano se kaže npr. pri vprašanju
časa dopustne hrambe dokumentacije:³ če gre za dokumentacijo pri izva-
jalcih zdravstvene dejavnosti, se ta hrani v skladu z Zakonom o zbirkah po-
² To urejajo zlasti člen 6 in člen 9 Splošne uredbe (eu) o varstvu podatkov in seveda področni
zakoni (npr. zakoni s področja vzgoje in izobraževanja, zakoni s področja delovnih razmerij,
zakoni s področja zdravstva itd.). Pravna podlaga za zakonito obdelavo osebnih podatkov
je lahko zakon, nadzakonski predpis ali privolitev.
³ Po poteku roka hrambe je treba osebne podatke ali dokumente uničiti, nepovratno anoni-
mizirati, izročiti stranki ali predati pristojnemu arhivu, če so za slednje izpolnjeni posebni
pogoji. To velja le, če je prenehal namen obdelave osebnih podatkov, ali če je potekel zakon-
sko predpisan rok. Pred potekom zakonsko določenih rokov, osebnih podatkov ni dopustno
uničiti.
14
šanja pravnih podlag za dopustnost obdelave osebnih podatkov;² zavaro-
vanje osebnih podatkov, kjer gre za vprašanja fizičnega varovanja osebnih
podatkov (to so postopki in ukrepi za preprečitev slučajnega ali namernega
nepooblaščenega uničevanja podatkov, njihove spremembe ali izgube ter
nepooblaščene obdelave); posebne obveznosti upravljavcev osebnih podat-
kov (npr. vodenje evidence dejavnosti obdelav, obveznosti pri iznosu oseb-
nih podatkov v tuje države); posebne pravice posameznikov (npr. pravica
do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki).
Okvir varovanja osebnih podatkov na področju psihologije
Področje psihologije ima dve posebnosti, ki vplivajo tudi na varstvo oseb-
nih podatkov. Prvič, poklicna področja, na katerih psihologi opravljajo svo-
je delo, so precej različna oz. razpršena, zaradi česar pridejo pri varstvu
osebnih podatkov v poštev predpisi z več pravnih področij (npr. delovno-
pravna zakonodaja, šolska zakonodaja, zdravstvena zakonodaja, socialno-
varstvena zakonodaja). Psihološka terapija in svetovanje (brez klinične psi-
hologije, za katero se uporabljajo pravila, ki veljajo za zdravstveno doku-
mentacijo) sploh nista pokrita s področno zakonodajo. Druga posebnost je,
da psihološki poklic niti na splošni ravni ni deležen enotne ureditve v po-
dročnem zakonu. Delno so nekatera vprašanja urejena v Kodeksu poklicne
etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2008), vendar ta ni obvezu-
joč državni predpis, zaradi česar se je nanj moč sklicevati le takrat, kadar so
posamezne določbe skladne s Splošno uredbo (eu) o varstvu podatkov in
nekaterimi še veljavnimi deli Zakona o varstvu osebnih podatkov (zvop-
1) ali s področno zakonodajo. Zato je Splošna uredba (eu) o varstvu podat-
kov tisti splošni in sistemski predpis, ki ga je treba ustrezno upoštevati tudi
na področju psihologije, razen v primerih, ko je posamezna dejavnost po-
sebej urejena v področni zakonodaji. Povedano se kaže npr. pri vprašanju
časa dopustne hrambe dokumentacije:³ če gre za dokumentacijo pri izva-
jalcih zdravstvene dejavnosti, se ta hrani v skladu z Zakonom o zbirkah po-
² To urejajo zlasti člen 6 in člen 9 Splošne uredbe (eu) o varstvu podatkov in seveda področni
zakoni (npr. zakoni s področja vzgoje in izobraževanja, zakoni s področja delovnih razmerij,
zakoni s področja zdravstva itd.). Pravna podlaga za zakonito obdelavo osebnih podatkov
je lahko zakon, nadzakonski predpis ali privolitev.
³ Po poteku roka hrambe je treba osebne podatke ali dokumente uničiti, nepovratno anoni-
mizirati, izročiti stranki ali predati pristojnemu arhivu, če so za slednje izpolnjeni posebni
pogoji. To velja le, če je prenehal namen obdelave osebnih podatkov, ali če je potekel zakon-
sko predpisan rok. Pred potekom zakonsko določenih rokov, osebnih podatkov ni dopustno
uničiti.
14
