Page 15 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
Varstvo osebnih podatkov pri delu psihologa
Urban Brulc
Urad Informacijskega pooblaščenca
urban.brulc@ip-rs.si
V naravi psihologovega dela je, da ima opravka s podatki posameznikov, to-
rej s podatki o njihovih lastnostih, stanjih, razmerjih in ravnanjih. Ker se
ti podatki praviloma nanašajo na določeno ali vsaj določljivo osebo, gre za
osebne podatke. Ti so predmet posebne pravne ureditve varstva osebnih po-
datkov. Ker za področje psihologije posebnih predpisov v Sloveniji ni, pride-
jo v poštev splošna pravila varstva osebnih podatkov. Ena od izjem je klinič-
na psihologija, za katero velja del zdravstvene zakonodaje. Pravila varstva
osebnih podatkov torej imajo določen vpliv na delo psihologa, ki se v pr-
vi vrsti kaže kot zavezanost poklicni molčečnosti. Čeprav je sistem varstva
osebnih podatkov precej strog, vendarle ni absoluten v smislu, da podatkov
ne bi bilo dopustno razkriti nikomur. Tako poleg splošnih pravil o neraz-
krivanju in fizičnem zavarovanju osebnih podatkov obstaja nekaj posebnih
pravnih podlag za njihovo razkritje drugim osebam. Po drugi strani ima psi-
holog na voljo zelo malo pravnih podlag za pridobivanje osebnih podatkov
od drugih oseb, razen od posameznika, ki ga obravnava. V tem prispevku
so predstavljene nekatere izbrane teme, ki se tičejo pridobivanja, hrambe
in razkrivanja osebnih podatkov posameznikov, s poudarkom na pravicah
posameznika, ki jih ima pri tem.
Izhodišča
Delo z ljudmi je običajno nujno povezano z zbiranjem, s hrambo, z uporabo,
razkritjem in drugo obdelavo¹ njihovih osebnih podatkov. Obdelava oseb-
nih podatkov je deležna posebne pravne ureditve zato, da se v javnem inte-
resu in interesu posameznikov zagotovi zakonita, poštena in sorazmerna
obdelava osebnih podatkov ter da se preprečijo neustavni, nezakoniti in
neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika (z v op-1,
členi 1–3). Sistem varstva osebnih podatkov je na splošno moč razdeliti na
štiri področja: varstvo osebnih podatkov v ožjem smislu, kjer gre za vpra-
¹ Obdelava pomeni karkoli, kar upravljavec oz. njegovi zaposleni ali pogodbeniki počnejo z
osebnimi podatki, npr. zbiranje, hramba, analiziranje, razmnoževanje, vpogled, urejanje,
razkrivanje, posredovanje, sporočanje, objavljanje in podobno (člen 4 Splošne uredbe (eu)
o varstvu podatkov). O obdelavi je moč govoriti, če se navezuje na neko zbirko osebnih
podatkov ali pa če gre za avtomatizirano obdelavo, pri čemer slednja za delo psihologov ni
značilna.
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 13–26). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.13-26
Urban Brulc
Urad Informacijskega pooblaščenca
urban.brulc@ip-rs.si
V naravi psihologovega dela je, da ima opravka s podatki posameznikov, to-
rej s podatki o njihovih lastnostih, stanjih, razmerjih in ravnanjih. Ker se
ti podatki praviloma nanašajo na določeno ali vsaj določljivo osebo, gre za
osebne podatke. Ti so predmet posebne pravne ureditve varstva osebnih po-
datkov. Ker za področje psihologije posebnih predpisov v Sloveniji ni, pride-
jo v poštev splošna pravila varstva osebnih podatkov. Ena od izjem je klinič-
na psihologija, za katero velja del zdravstvene zakonodaje. Pravila varstva
osebnih podatkov torej imajo določen vpliv na delo psihologa, ki se v pr-
vi vrsti kaže kot zavezanost poklicni molčečnosti. Čeprav je sistem varstva
osebnih podatkov precej strog, vendarle ni absoluten v smislu, da podatkov
ne bi bilo dopustno razkriti nikomur. Tako poleg splošnih pravil o neraz-
krivanju in fizičnem zavarovanju osebnih podatkov obstaja nekaj posebnih
pravnih podlag za njihovo razkritje drugim osebam. Po drugi strani ima psi-
holog na voljo zelo malo pravnih podlag za pridobivanje osebnih podatkov
od drugih oseb, razen od posameznika, ki ga obravnava. V tem prispevku
so predstavljene nekatere izbrane teme, ki se tičejo pridobivanja, hrambe
in razkrivanja osebnih podatkov posameznikov, s poudarkom na pravicah
posameznika, ki jih ima pri tem.
Izhodišča
Delo z ljudmi je običajno nujno povezano z zbiranjem, s hrambo, z uporabo,
razkritjem in drugo obdelavo¹ njihovih osebnih podatkov. Obdelava oseb-
nih podatkov je deležna posebne pravne ureditve zato, da se v javnem inte-
resu in interesu posameznikov zagotovi zakonita, poštena in sorazmerna
obdelava osebnih podatkov ter da se preprečijo neustavni, nezakoniti in
neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika (z v op-1,
členi 1–3). Sistem varstva osebnih podatkov je na splošno moč razdeliti na
štiri področja: varstvo osebnih podatkov v ožjem smislu, kjer gre za vpra-
¹ Obdelava pomeni karkoli, kar upravljavec oz. njegovi zaposleni ali pogodbeniki počnejo z
osebnimi podatki, npr. zbiranje, hramba, analiziranje, razmnoževanje, vpogled, urejanje,
razkrivanje, posredovanje, sporočanje, objavljanje in podobno (člen 4 Splošne uredbe (eu)
o varstvu podatkov). O obdelavi je moč govoriti, če se navezuje na neko zbirko osebnih
podatkov ali pa če gre za avtomatizirano obdelavo, pri čemer slednja za delo psihologov ni
značilna.
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 13–26). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.13-26
