Page 20 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 20
an Brulc
vora, praksa pa tudi ni ustaljena. Praviloma se podatki o zdravstvenem sta-
nju navezujejo na pacientove podatke, katerih izvor je v zdravstveni oskr-
bi v klasičnem smislu, torej zdravstveni podatki. Vendar se priporoča, da
se omenjeni psihološki podatki obravnavajo kot občutljivi osebni podatki,
saj se ta pojem v praksi razume široko in ne zajema zgolj podatka o zdrav-
stvenem stanju v ožjem smislu (npr., tudi zgolj podatek o uporabljenem
psihodiagnostičnem sredstvu ali izvedeni operaciji je podatek o zdravstve-
nem stanju), poleg tega ga zvop-1 izrecno ne navezuje le na zdravstveno
dejavnost. Seveda ni nobenega dvoma, da se podatke s področja klinične
psihologije šteje kot podatke o zdravstvenem stanju.
Nasvet. V dvomu je treba psihološke podatke – tu so mišljeni podatki
o psihološki obravnavi, anamneza, rezultati obravnave, rezultati testov,
vključno s psihološkimi diagnozami ipd. – šteti za občutljive osebne po-
datke ter jim pri obdelavi nameniti posebno skrb.
Pridobivanje in posredovanje osebnih podatkov – privolitev
Za pridobivanje podatkov od stranke je v večini primerov, zlasti na pod-
ročju zasebne svetovalne ali terapevtske dejavnosti, kot pravna podlaga
na voljo strankina privolitev (celo šolska dokumentacija otrok, ki potre-
bujejo pomoč in svetovanje, je vezana na privolitev staršev ali otroka).¹¹
Za samo zbiranje podatkov neposredno od stranke (npr. identifikacijski in
kontaktni podatki, dokumenti, ki jih stranka prinese sama, testiranje, ana-
mneza ipd.) pisna privolitev teoretično ni potrebna, saj posameznik s tem,
ko aktivno sodeluje pri obravnavi, privoli tudi v dajanje in zbiranje podat-
kov. Toda posameznik mora biti še pred privolitvijo obveščen o tem, kateri
podatki se zbirajo, v kateri zbirki ali zbirkah, kdo je njihov upravljavec in
morebitni zunanji uporabnik, koliko časa se hranijo, kakšen je namen nji-
hovega zbiranja in kako se izvaja obdelava (vrsta obdelave in način).¹² To
obveščanje je najlažje zagotoviti v pisni obliki, poleg tega si psiholog s tem
zagotovi pisni dokaz o tem, da je bil posameznik resnično obveščen o vseh
vidikih obdelave podatkov ter, seveda, da je resnično privolil.
¹¹ V delovnih razmerjih je privolitev omejena zaradi neenakosti med delodajalcem in delav-
cem ter zaradi pravila, da se lahko zbirajo le podatki, ki so potrebni zaradi uresničevanja
pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V zdravstvu
privolitev ni posebej omejena.
¹² Obveščanje o namenu zahteva tudi Kodeks poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slo-
venije, 2008). Obveščanje posameznikov po novem urejata člen 13 in 14 Splošne uredbe (eu)
o varstvu podatkov.
18
vora, praksa pa tudi ni ustaljena. Praviloma se podatki o zdravstvenem sta-
nju navezujejo na pacientove podatke, katerih izvor je v zdravstveni oskr-
bi v klasičnem smislu, torej zdravstveni podatki. Vendar se priporoča, da
se omenjeni psihološki podatki obravnavajo kot občutljivi osebni podatki,
saj se ta pojem v praksi razume široko in ne zajema zgolj podatka o zdrav-
stvenem stanju v ožjem smislu (npr., tudi zgolj podatek o uporabljenem
psihodiagnostičnem sredstvu ali izvedeni operaciji je podatek o zdravstve-
nem stanju), poleg tega ga zvop-1 izrecno ne navezuje le na zdravstveno
dejavnost. Seveda ni nobenega dvoma, da se podatke s področja klinične
psihologije šteje kot podatke o zdravstvenem stanju.
Nasvet. V dvomu je treba psihološke podatke – tu so mišljeni podatki
o psihološki obravnavi, anamneza, rezultati obravnave, rezultati testov,
vključno s psihološkimi diagnozami ipd. – šteti za občutljive osebne po-
datke ter jim pri obdelavi nameniti posebno skrb.
Pridobivanje in posredovanje osebnih podatkov – privolitev
Za pridobivanje podatkov od stranke je v večini primerov, zlasti na pod-
ročju zasebne svetovalne ali terapevtske dejavnosti, kot pravna podlaga
na voljo strankina privolitev (celo šolska dokumentacija otrok, ki potre-
bujejo pomoč in svetovanje, je vezana na privolitev staršev ali otroka).¹¹
Za samo zbiranje podatkov neposredno od stranke (npr. identifikacijski in
kontaktni podatki, dokumenti, ki jih stranka prinese sama, testiranje, ana-
mneza ipd.) pisna privolitev teoretično ni potrebna, saj posameznik s tem,
ko aktivno sodeluje pri obravnavi, privoli tudi v dajanje in zbiranje podat-
kov. Toda posameznik mora biti še pred privolitvijo obveščen o tem, kateri
podatki se zbirajo, v kateri zbirki ali zbirkah, kdo je njihov upravljavec in
morebitni zunanji uporabnik, koliko časa se hranijo, kakšen je namen nji-
hovega zbiranja in kako se izvaja obdelava (vrsta obdelave in način).¹² To
obveščanje je najlažje zagotoviti v pisni obliki, poleg tega si psiholog s tem
zagotovi pisni dokaz o tem, da je bil posameznik resnično obveščen o vseh
vidikih obdelave podatkov ter, seveda, da je resnično privolil.
¹¹ V delovnih razmerjih je privolitev omejena zaradi neenakosti med delodajalcem in delav-
cem ter zaradi pravila, da se lahko zbirajo le podatki, ki so potrebni zaradi uresničevanja
pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V zdravstvu
privolitev ni posebej omejena.
¹² Obveščanje o namenu zahteva tudi Kodeks poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slo-
venije, 2008). Obveščanje posameznikov po novem urejata člen 13 in 14 Splošne uredbe (eu)
o varstvu podatkov.
18
