Page 17 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 17
Varstvo osebnih podatkov pri delu psihologa
datkov s področja zdravstvenega varstva (splošni rok za najpomembnejšo
zdravstveno dokumentacijo je 10 let po smrti pacienta) in Enotnim klasifi-
kacijskim načrtom za razvrščanje poslovne in zdravstvene dokumentacije
z roki hranjenja za zavode s področja zdravstva;⁴ če gre za zbirko podatkov
o učencih, ki potrebujejo pomoč oz. svetovanje v šoli, se ta hrani še eno
leto po zaključku šolanja učenca (Zakon o osnovni šoli (zosn), člen 98). če
gre za dokumentacijo s področja zasebnega svetovanja, roke določi izvaja-
lec sam (npr. 5 let ali eno leto po zaključku obravnave),⁵ posameznik pa v
hrambo privoli.
V nadaljevanju so predstavljena nekatera izbrana področja varstva oseb-
nih podatkov, ki se navezujejo na delo psihologa, pri čemer gre za teme, ki
so načeloma skupne vsem dejavnostim, v katerih psihologi običajno opra-
vljajo delo. Kompetence psihologov na tem področju se navezujejo na prav-
no in etično razumevanje stroke.
Kompetence psihologov za ustrezno delo z osebnimi podatki
Psiholog mora imeti kompetence za refleksijo svojega dela predvsem v ob-
čutljivih situacijah. Prav tako potrebuje ključna znanja in informacije o za-
konskih podlagah pri svojem delu. Nekateri vidiki dela so za psihologe po-
membni ne glede na področje dela, kar bomo predstavili v spodnjih prime-
rih.
Ločeno ali razpršeno vodenje dokumentacije
Zlasti na področju terapevtskega in svetovalnega dela (npr. zasebno sveto-
vanje ali terapija, šolska svetovalna služba, klinična psihologija, socialno-
varstveni zavodi) se v praksi ločeno vodi »uradna«⁶ dokumentacija (npr. v
osebni mapi – psihološkem dosjeju) ter osebna dokumentacija v obliki psi-
hologovih osebnih zapiskov ali zabeležk. To sicer dopušča tudi Kodeks po-
klicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2008), vendar se po-
stavlja vprašanje, ali je takšna praksa dopustna tudi z vidika varstva oseb-
⁴ Dostopen je na spletni strani Ministrstva za zdravje.
⁵ Pri internem določanju rokov se upošteva pravilo o tem, da se osebni podatki lahko shra-
njujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali
ali nadalje obdelovali (člen 5 Splošne uredbe (eu) o varstvu podatkov), in pravilo, da je po-
datke smiselno hraniti toliko časa, kot so možne razne oblike nadzora ter kot so možni
civilnopravni zahtevki na sodišču ali kazenski pregon.
⁶ Ne gre za pravo uradno dokumentacijo, ki jo vodijo različni upravni organi na podlagi zako-
na, temveč je mišljena formalna dokumentacija, tj. tista, ki se jo bolj ali manj obvezno vodi
po ustaljeni praksi ali po posebnih predpisih. Klasična primera sta psihološki dosje in zbirka
podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč in svetovanje.
15
datkov s področja zdravstvenega varstva (splošni rok za najpomembnejšo
zdravstveno dokumentacijo je 10 let po smrti pacienta) in Enotnim klasifi-
kacijskim načrtom za razvrščanje poslovne in zdravstvene dokumentacije
z roki hranjenja za zavode s področja zdravstva;⁴ če gre za zbirko podatkov
o učencih, ki potrebujejo pomoč oz. svetovanje v šoli, se ta hrani še eno
leto po zaključku šolanja učenca (Zakon o osnovni šoli (zosn), člen 98). če
gre za dokumentacijo s področja zasebnega svetovanja, roke določi izvaja-
lec sam (npr. 5 let ali eno leto po zaključku obravnave),⁵ posameznik pa v
hrambo privoli.
V nadaljevanju so predstavljena nekatera izbrana področja varstva oseb-
nih podatkov, ki se navezujejo na delo psihologa, pri čemer gre za teme, ki
so načeloma skupne vsem dejavnostim, v katerih psihologi običajno opra-
vljajo delo. Kompetence psihologov na tem področju se navezujejo na prav-
no in etično razumevanje stroke.
Kompetence psihologov za ustrezno delo z osebnimi podatki
Psiholog mora imeti kompetence za refleksijo svojega dela predvsem v ob-
čutljivih situacijah. Prav tako potrebuje ključna znanja in informacije o za-
konskih podlagah pri svojem delu. Nekateri vidiki dela so za psihologe po-
membni ne glede na področje dela, kar bomo predstavili v spodnjih prime-
rih.
Ločeno ali razpršeno vodenje dokumentacije
Zlasti na področju terapevtskega in svetovalnega dela (npr. zasebno sveto-
vanje ali terapija, šolska svetovalna služba, klinična psihologija, socialno-
varstveni zavodi) se v praksi ločeno vodi »uradna«⁶ dokumentacija (npr. v
osebni mapi – psihološkem dosjeju) ter osebna dokumentacija v obliki psi-
hologovih osebnih zapiskov ali zabeležk. To sicer dopušča tudi Kodeks po-
klicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2008), vendar se po-
stavlja vprašanje, ali je takšna praksa dopustna tudi z vidika varstva oseb-
⁴ Dostopen je na spletni strani Ministrstva za zdravje.
⁵ Pri internem določanju rokov se upošteva pravilo o tem, da se osebni podatki lahko shra-
njujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali
ali nadalje obdelovali (člen 5 Splošne uredbe (eu) o varstvu podatkov), in pravilo, da je po-
datke smiselno hraniti toliko časa, kot so možne razne oblike nadzora ter kot so možni
civilnopravni zahtevki na sodišču ali kazenski pregon.
⁶ Ne gre za pravo uradno dokumentacijo, ki jo vodijo različni upravni organi na podlagi zako-
na, temveč je mišljena formalna dokumentacija, tj. tista, ki se jo bolj ali manj obvezno vodi
po ustaljeni praksi ali po posebnih predpisih. Klasična primera sta psihološki dosje in zbirka
podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč in svetovanje.
15
