Page 343 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 343
izdelovalec klavirjev martin ropas ...
če Spodnje Štajerske, na prelomu stoletij pa je dobivalo vse več industrijsko
zasnovanih obratov. Temu razvoju je sledilo tudi obrtno šolstvo.16
Na tej stopnji raziskav ostaja nepojasnjeno, kdaj in kje naj bi se Martin
Ropas seznanil s klavirjem in tudi to, ali so v družini gojili glasbo in morda
imeli klavir. Če sledimo možnosti, da bi bil oče Anton lahko učitelj, je prav
verjetno, da je bil glasbeno nadarjen in tudi učiteljskemu poklicu primerno iz-
obražen ter da je sinove vzgajal v glasbenem duhu. Kot je bilo omenjeno, sta
se z glasbo ukvarjala vsaj Martin in Lavoslav, oba uspešno. Obstaja možnost,
da se je Martin že v mladosti zanimal za klavirje, jih ob dobrem posluhu tudi
uglaševal in se poskušal v preprostejših popravilih. Morda se je s pridoblje-
nim znanjem in prvimi izkušnjami podal celo na Dunaj, ki je bil eno največ-
jih evropskih središč glasbilarstva, saj je znano, da so se v dunajskih delavni-
cah v 19. stoletju kalili tudi slovenski orglarji in izdelovalci klavirjev.17 Čeprav
je na območju nekdanje avstrijske monarhije evidentiranih ogromno izdelo-
valcev klavirjev, je dokumentacija, ki izpričuje imena vajencev, pomočnikov in
zaposlenih, izjemno skromna in večinoma ni ohranjena.18 Martin Ropas niko-
li ni navajal izobraževanja ali izpopolnjevanja v kakršni koli delavnici. Izdelo-
val je krilne klavirje, pianina in tako imenovane piramidne klavirje, za katere
je značilno visoko stensko ohišje v piramidalni obliki. O ohranjeni dediščini
pri zasebnikih ni zbranih podatkov, med glasbili v slovenskih muzejskih zbir-
kah pa je ohranjen zgolj primerek piramidnega klavirja v Pokrajinskem mu-
zeju Ptuj Ormož, ki je datiran v zadnjo tretjino 19. stoletja.19 Na podlagi dose-
danjih raziskav in edinega ohranjenega primerka težko izluščimo vse bistvene
poteze Ropasove delavnice, saj so se izdelki neprestano razvijali in spreminjali.
Ohišje klavirja iz ptujskega muzeja kaže na to, da je Ropas spremljal ak-
tualna stilna gibanja v oblikovanju predmetov umetne obrti. Njegov izdelek
ima vse vitalne značilnosti mizarskega izdelka v slogu alt deutsch, ki se je pred-
vsem na širšem nemškem prostoru razvijal skozi drugo polovico 19. stoletja in
vplival na oblikovanje pohištva in drugih predmetov meščanske stanovanjske
kulture. Ropasov klavir z visokim piramidnim ohišjem, kakršno je bilo zna-
čilno za baročni čas, je soliden mizarski izdelek iz polnega orehovega lesa in
16 Marija Počivavšek, »Celjska obrt in zgodovina po sprejetju obrtnega zakona 1859«, v Iz zgodovine
Celja 1848–1918, 188–191.
17 Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem, 94–139; Koter, »Peter, Johann and August Rumpel – Organ and
Piano Makers in Slovenia and Vienna«, v Unisonus. Musikinstrumente erforschen, bewahren, sammeln,
ur. Beatrix Darmstädtler in Ina Hoheisel (Wien: Praesens Verlag, 2014), 651–668.
18 Prim. Rudolf Hopfner, Wiener Musikinstrumentenmacher 1766–1900. Adressenverzeichnis und
Bibliographie (Tutzing: Hans Schneider Verlag, Wien: Kunsthistorisches Museum, 1999).
19 Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Kulturnozgodovinski oddelek, Zbirka glasbil, inv. št. GL 123 S.
341
če Spodnje Štajerske, na prelomu stoletij pa je dobivalo vse več industrijsko
zasnovanih obratov. Temu razvoju je sledilo tudi obrtno šolstvo.16
Na tej stopnji raziskav ostaja nepojasnjeno, kdaj in kje naj bi se Martin
Ropas seznanil s klavirjem in tudi to, ali so v družini gojili glasbo in morda
imeli klavir. Če sledimo možnosti, da bi bil oče Anton lahko učitelj, je prav
verjetno, da je bil glasbeno nadarjen in tudi učiteljskemu poklicu primerno iz-
obražen ter da je sinove vzgajal v glasbenem duhu. Kot je bilo omenjeno, sta
se z glasbo ukvarjala vsaj Martin in Lavoslav, oba uspešno. Obstaja možnost,
da se je Martin že v mladosti zanimal za klavirje, jih ob dobrem posluhu tudi
uglaševal in se poskušal v preprostejših popravilih. Morda se je s pridoblje-
nim znanjem in prvimi izkušnjami podal celo na Dunaj, ki je bil eno največ-
jih evropskih središč glasbilarstva, saj je znano, da so se v dunajskih delavni-
cah v 19. stoletju kalili tudi slovenski orglarji in izdelovalci klavirjev.17 Čeprav
je na območju nekdanje avstrijske monarhije evidentiranih ogromno izdelo-
valcev klavirjev, je dokumentacija, ki izpričuje imena vajencev, pomočnikov in
zaposlenih, izjemno skromna in večinoma ni ohranjena.18 Martin Ropas niko-
li ni navajal izobraževanja ali izpopolnjevanja v kakršni koli delavnici. Izdelo-
val je krilne klavirje, pianina in tako imenovane piramidne klavirje, za katere
je značilno visoko stensko ohišje v piramidalni obliki. O ohranjeni dediščini
pri zasebnikih ni zbranih podatkov, med glasbili v slovenskih muzejskih zbir-
kah pa je ohranjen zgolj primerek piramidnega klavirja v Pokrajinskem mu-
zeju Ptuj Ormož, ki je datiran v zadnjo tretjino 19. stoletja.19 Na podlagi dose-
danjih raziskav in edinega ohranjenega primerka težko izluščimo vse bistvene
poteze Ropasove delavnice, saj so se izdelki neprestano razvijali in spreminjali.
Ohišje klavirja iz ptujskega muzeja kaže na to, da je Ropas spremljal ak-
tualna stilna gibanja v oblikovanju predmetov umetne obrti. Njegov izdelek
ima vse vitalne značilnosti mizarskega izdelka v slogu alt deutsch, ki se je pred-
vsem na širšem nemškem prostoru razvijal skozi drugo polovico 19. stoletja in
vplival na oblikovanje pohištva in drugih predmetov meščanske stanovanjske
kulture. Ropasov klavir z visokim piramidnim ohišjem, kakršno je bilo zna-
čilno za baročni čas, je soliden mizarski izdelek iz polnega orehovega lesa in
16 Marija Počivavšek, »Celjska obrt in zgodovina po sprejetju obrtnega zakona 1859«, v Iz zgodovine
Celja 1848–1918, 188–191.
17 Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem, 94–139; Koter, »Peter, Johann and August Rumpel – Organ and
Piano Makers in Slovenia and Vienna«, v Unisonus. Musikinstrumente erforschen, bewahren, sammeln,
ur. Beatrix Darmstädtler in Ina Hoheisel (Wien: Praesens Verlag, 2014), 651–668.
18 Prim. Rudolf Hopfner, Wiener Musikinstrumentenmacher 1766–1900. Adressenverzeichnis und
Bibliographie (Tutzing: Hans Schneider Verlag, Wien: Kunsthistorisches Museum, 1999).
19 Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Kulturnozgodovinski oddelek, Zbirka glasbil, inv. št. GL 123 S.
341
