Page 345 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 345
izdelovalec klavirjev martin ropas ...
furnirja orehove korenine. Po estetski plati deluje kot kos lepega meščanske-
ga pohištva iz obdobja historičnih slogov druge polovice 19. stoletja. Čeprav
so nekateri deli, predvsem furnirani, izdelani iz manj kvalitetnega materiala,
celota dokazuje poznavalski pristop do arhitekturne in dekorativne podobe
predmeta. Kot mizarsko odličnejša detajla izstopata valovito oblikovani stra-
nici ob klaviaturi, ki se nadaljujeta v rastlinsko ornamentirano rezljano pod-
nožje, ter bogato okrašen pult, ob katerem sta vrtljiva podstavka za svečenike.
Klavir ima mehaniko krilnega klavirja, vendar postavljeno navpično. Strune,
ki tečejo od vznožja do vrha ohišja, so vpete v železni okvir domače izdelave
in ne v litino, ki so jo naprednejši izdelovalci klavirjev v tem času že uporablja-
li. Mehanika s kladivci in letvica z dušilci opozarjata na industrijsko izdelavo,
ki je toliko perfektna, da je morda celo dopolnjena s polizdelki delavnic več-
jega formata. Odličen izdelek je tudi letvica nad klaviaturo z značko delavni-
ce: »M. ROPAS IN FRANZ«20 ter z oznako »PREIS-MEDAILLE / 1871«,
ki je po estetski plati povsem primerljiva z boljšimi dunajskimi klavirji. Mor-
da je Martin Ropas letvice in nekatere dele mehanike naročal v kakšni ime-
nitni delavnici v večjem glasbenem središču. V zadnji tretjini 19. stoletja se je
industrijsko oz. manufakturno izdelovanje glasbil že toliko razvilo, da je bilo
posamezne dele krilnih in pokončnih klavirjev (npr. tipke z vzvodi, letvice z
dušilci ipd.) mogoče kupiti in jih brez večjih težav vdelati v celotno mehani-
ko in ohišje. Kot kaže značka klavirja, se je Ropas leta 1871 uspešno predstavil
na neki obrtni razstavi in tam prejel odličje. V okviru pričujoče raziskave ni
bilo mogoče ugotoviti, kje naj bi bila obrtna razstava v omenjenem letu, pred-
videvamo pa, da kje na Nemškem. Nepoznavalec bi omenjeno glasbilo dati-
ral v leto prejetega odličja, kar pa ni realno. Vsak izdelovalec klavirjev je nam
reč dobljena odličja označeval več let zapored oziroma do novih priznanj. V
danem primeru lahko Ropasov klavir datiramo v čas med leti 1871 in 1878, ko
je prejel nova odličja,21 značke pa so se spreminjale tudi ob prejetju patentov
in menjavi bivališča. Z letom 1892, ko je začel delovati v Celju, je Ropas to za-
gotovo označil tudi na svojih izdelkih. Trdnejše ugotovitve o značilnostih in
kvaliteti izdelkov v primerjavi s sočasnimi manirami glasbilarskih obrti bo
mogoče podati, ko bodo opravljene podrobnejše raziskave in primerjave s po-
dobnimi tipi glasbil istega časa. Martin Ropas je bil v svojem času cenjen moj-
ster. Sodeč po odzivih v javnosti naj bi s svojimi izdelki presegel ljubiteljsko ra-
ven in prepričal komisije na obrtnih razstavah, kjer je prejel več priznanj, prav
tako so mu bile naklonjene stroge komisije obrtnih zbornic, ki so podeljeva-
20 Franz je nemško ime za Vransko.
21 Slovenski gospodar, 17. 10. 1878, 2.
343
furnirja orehove korenine. Po estetski plati deluje kot kos lepega meščanske-
ga pohištva iz obdobja historičnih slogov druge polovice 19. stoletja. Čeprav
so nekateri deli, predvsem furnirani, izdelani iz manj kvalitetnega materiala,
celota dokazuje poznavalski pristop do arhitekturne in dekorativne podobe
predmeta. Kot mizarsko odličnejša detajla izstopata valovito oblikovani stra-
nici ob klaviaturi, ki se nadaljujeta v rastlinsko ornamentirano rezljano pod-
nožje, ter bogato okrašen pult, ob katerem sta vrtljiva podstavka za svečenike.
Klavir ima mehaniko krilnega klavirja, vendar postavljeno navpično. Strune,
ki tečejo od vznožja do vrha ohišja, so vpete v železni okvir domače izdelave
in ne v litino, ki so jo naprednejši izdelovalci klavirjev v tem času že uporablja-
li. Mehanika s kladivci in letvica z dušilci opozarjata na industrijsko izdelavo,
ki je toliko perfektna, da je morda celo dopolnjena s polizdelki delavnic več-
jega formata. Odličen izdelek je tudi letvica nad klaviaturo z značko delavni-
ce: »M. ROPAS IN FRANZ«20 ter z oznako »PREIS-MEDAILLE / 1871«,
ki je po estetski plati povsem primerljiva z boljšimi dunajskimi klavirji. Mor-
da je Martin Ropas letvice in nekatere dele mehanike naročal v kakšni ime-
nitni delavnici v večjem glasbenem središču. V zadnji tretjini 19. stoletja se je
industrijsko oz. manufakturno izdelovanje glasbil že toliko razvilo, da je bilo
posamezne dele krilnih in pokončnih klavirjev (npr. tipke z vzvodi, letvice z
dušilci ipd.) mogoče kupiti in jih brez večjih težav vdelati v celotno mehani-
ko in ohišje. Kot kaže značka klavirja, se je Ropas leta 1871 uspešno predstavil
na neki obrtni razstavi in tam prejel odličje. V okviru pričujoče raziskave ni
bilo mogoče ugotoviti, kje naj bi bila obrtna razstava v omenjenem letu, pred-
videvamo pa, da kje na Nemškem. Nepoznavalec bi omenjeno glasbilo dati-
ral v leto prejetega odličja, kar pa ni realno. Vsak izdelovalec klavirjev je nam
reč dobljena odličja označeval več let zapored oziroma do novih priznanj. V
danem primeru lahko Ropasov klavir datiramo v čas med leti 1871 in 1878, ko
je prejel nova odličja,21 značke pa so se spreminjale tudi ob prejetju patentov
in menjavi bivališča. Z letom 1892, ko je začel delovati v Celju, je Ropas to za-
gotovo označil tudi na svojih izdelkih. Trdnejše ugotovitve o značilnostih in
kvaliteti izdelkov v primerjavi s sočasnimi manirami glasbilarskih obrti bo
mogoče podati, ko bodo opravljene podrobnejše raziskave in primerjave s po-
dobnimi tipi glasbil istega časa. Martin Ropas je bil v svojem času cenjen moj-
ster. Sodeč po odzivih v javnosti naj bi s svojimi izdelki presegel ljubiteljsko ra-
ven in prepričal komisije na obrtnih razstavah, kjer je prejel več priznanj, prav
tako so mu bile naklonjene stroge komisije obrtnih zbornic, ki so podeljeva-
20 Franz je nemško ime za Vransko.
21 Slovenski gospodar, 17. 10. 1878, 2.
343
