Page 340 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 340
musica et artes
Zagrebu na Jurišićevi ulici 24 svojo podružnico, ki jo je vodil Max Ropas.3
Pred poldrugim desetletjem so bile opravljene temeljne raziskave o izdelo-
valcih glasbil na Slovenskem, vendar takrat arhivski ali drugi viri o omenje-
nih Ropasih niso bili ugotovljeni.4 Ker veljajo de Witove publikacije za te-
meljno literaturo o pojavu in razvoju glasbenih obrti na širšem evropskem
prostoru na prehodu iz 19. v 20. stoletje, so bile navedbe o celjski delavni-
ci povzete tudi v slovenski literaturi, Martin in Ladislav Ropas pa sta bila
označena kot celjska izdelovalca klavirjev.5 Kot bo navedeno v nadaljevan
ju, so bili v zadnjih letih najdeni novi viri, ki de Witove navedbe v določe-
nih segmentih zavračajo oziroma dopolnjujejo. Za pričujočo raziskavo, ki
bo prvenstveno namenjena Martinu Ropasu, so pomembni spomini in ugo-
tovitve Mojmirja Baumgartnerja, vnuka Ladislava Ropasa, ki se je v zadnjih
letih posvetil raziskovanju svojih prednikov in opozoril na rodbinske pove-
zave med zgoraj navedenimi glasbenimi imeni.
Najstarejši znani glasbenik rodbine je Martin Ropas, ki se je rodil 1. no-
vembra leta 1843 na naslovu Schwarzenberg 36 (danes Črni Vrh pri Taboru)
in bil še istega dne krščen v bližnji cerkvi Sv. Jurija ob Taboru6, ki je pripada-
la župniji Vransko. Martinov oče je bil Anton Ropas, mati pa Marija, roj. Ka-
pitan. Kasneje sta se družini Ropas iz Črnega Vrha rodila še dva sinova, Pavel
in Lavoslav. O Pavlu vemo le to, da je obiskoval višjo gimnazijo v Ljubljani,7
Lavoslav Ropas (1858–1919) pa se je kot mladenič preselil v Novo mesto ter se
uveljavil kot bančni uradnik, nepremičninski posrednik in ljubiteljski glasbe-
nik oziroma zborovodja Dolenjskega pevskega društva. Z glasbo so se ukvar-
jali tudi njegovi otroci, Ervina, Zora in Milan, ki so v mladosti skupaj javno
nastopali, Ervina in Zora pa sta postali poklicni glasbenici. Vsestransko glas-
beno dejavna družina Lavoslava Ropasa je v novomeškem glasbenem življenju
pustila pomemben pečat.8 Oče Anton je bil cenjena osebnost, morda celo uči-
3 Op. cit., 403.
4 Darja Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem (Maribor: Založba Obzorja, 2001), 134–135.
5 Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem, 134; Koter, »Izdelovalci glasbil na Slovenskem«, v Muzikološki
zbornik 39 (2003), 147.
6 Življenjepisne podatke je ugotovil Mojmir Baumgartner, vnuk Ladislava Ropasa, in sicer v Nad-
škofijskem arhivu Maribor. Gospodu Baumgartnerju se zahvaljujem za vse dragocene podatke,
ki so bili temelj za pričujočo študijo.
7 Prim. letno poročilo z naslovom: Jahresbericht des kaiserl. königl. Obergymnasiums zu Laibach (Lai-
bach, 1865), 41. Naveden je v poimenskem seznamu 3. a razreda kot »Paul Ropas aus St. Georgen bei
Franz in Steiermark«.
8 Osnovne podatke o Lavoslavu je ugotovil g. Baumgartner, o njegovem glasbenem in drugem
udejstvovanju pa je nekaj pomembnih objav v Dolenjskih novicah.
338
Zagrebu na Jurišićevi ulici 24 svojo podružnico, ki jo je vodil Max Ropas.3
Pred poldrugim desetletjem so bile opravljene temeljne raziskave o izdelo-
valcih glasbil na Slovenskem, vendar takrat arhivski ali drugi viri o omenje-
nih Ropasih niso bili ugotovljeni.4 Ker veljajo de Witove publikacije za te-
meljno literaturo o pojavu in razvoju glasbenih obrti na širšem evropskem
prostoru na prehodu iz 19. v 20. stoletje, so bile navedbe o celjski delavni-
ci povzete tudi v slovenski literaturi, Martin in Ladislav Ropas pa sta bila
označena kot celjska izdelovalca klavirjev.5 Kot bo navedeno v nadaljevan
ju, so bili v zadnjih letih najdeni novi viri, ki de Witove navedbe v določe-
nih segmentih zavračajo oziroma dopolnjujejo. Za pričujočo raziskavo, ki
bo prvenstveno namenjena Martinu Ropasu, so pomembni spomini in ugo-
tovitve Mojmirja Baumgartnerja, vnuka Ladislava Ropasa, ki se je v zadnjih
letih posvetil raziskovanju svojih prednikov in opozoril na rodbinske pove-
zave med zgoraj navedenimi glasbenimi imeni.
Najstarejši znani glasbenik rodbine je Martin Ropas, ki se je rodil 1. no-
vembra leta 1843 na naslovu Schwarzenberg 36 (danes Črni Vrh pri Taboru)
in bil še istega dne krščen v bližnji cerkvi Sv. Jurija ob Taboru6, ki je pripada-
la župniji Vransko. Martinov oče je bil Anton Ropas, mati pa Marija, roj. Ka-
pitan. Kasneje sta se družini Ropas iz Črnega Vrha rodila še dva sinova, Pavel
in Lavoslav. O Pavlu vemo le to, da je obiskoval višjo gimnazijo v Ljubljani,7
Lavoslav Ropas (1858–1919) pa se je kot mladenič preselil v Novo mesto ter se
uveljavil kot bančni uradnik, nepremičninski posrednik in ljubiteljski glasbe-
nik oziroma zborovodja Dolenjskega pevskega društva. Z glasbo so se ukvar-
jali tudi njegovi otroci, Ervina, Zora in Milan, ki so v mladosti skupaj javno
nastopali, Ervina in Zora pa sta postali poklicni glasbenici. Vsestransko glas-
beno dejavna družina Lavoslava Ropasa je v novomeškem glasbenem življenju
pustila pomemben pečat.8 Oče Anton je bil cenjena osebnost, morda celo uči-
3 Op. cit., 403.
4 Darja Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem (Maribor: Založba Obzorja, 2001), 134–135.
5 Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem, 134; Koter, »Izdelovalci glasbil na Slovenskem«, v Muzikološki
zbornik 39 (2003), 147.
6 Življenjepisne podatke je ugotovil Mojmir Baumgartner, vnuk Ladislava Ropasa, in sicer v Nad-
škofijskem arhivu Maribor. Gospodu Baumgartnerju se zahvaljujem za vse dragocene podatke,
ki so bili temelj za pričujočo študijo.
7 Prim. letno poročilo z naslovom: Jahresbericht des kaiserl. königl. Obergymnasiums zu Laibach (Lai-
bach, 1865), 41. Naveden je v poimenskem seznamu 3. a razreda kot »Paul Ropas aus St. Georgen bei
Franz in Steiermark«.
8 Osnovne podatke o Lavoslavu je ugotovil g. Baumgartner, o njegovem glasbenem in drugem
udejstvovanju pa je nekaj pomembnih objav v Dolenjskih novicah.
338
