Page 122 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 122
nesnovna krajina krasa
s kredo z eno potezo narisali zvezdo. Le tako je ta imela učinek varovanja spečega pred
moro v tisti kambri.
Trojice in trujneći (trojniki)
Vse, kar je bilo na tri, je nekoč predstavljalo čudežno število. Po izročilu naj bi bil to še os-
tanek in spomin na starega troglavega boga. Še marsikatera ženica na Krasu, med njimi
tudi moja prababica Marija Ban, je znala povedati, da je imel troglavi bog ali Triglav tri gla-
ve zato, ker je »z eno opazoval nebo, z drugo zemljo in s tretjo pod zemljo«. Vse, kar je
bilo znamenj na tri, je pomenilo, da trije združeni svetovi, nadzemeljski, zemeljski in pod-
zemeljski, prinašajo srečo, zdravje in zadovoljstvo družini v hiši. Tako so poleg treh an-
gelskih glavic s perutničkami klesali še vaze (ali brez njih) s tremi vrtečimi svaricami, sonci,
kolovrati ali lanenimi cvetovi itd. Tudi na sklepnik obeh lokov k`luonj (obokov) so v ta na-
men vklesali tri pokončne utore. Kolonje na splošno imajo manj velikih in bogatih okra-
skov prav zaradi loka in tanjših kamnitih obokov. Okraski so zato po navadi le na sklepni-
kih obokov ali nosilcih preklade. Ponekod so pri temeljih hiš in skednjev celo pustili vidno
izbočene tri kamne, imenovane trujneki (trojniki), in sicer lahko vse tri v stranici enega zida
ali po enega v eni izmed stranic. V enem od vogalov pa so pustili tjermen kot temeljni ka-
men. Nekateri gospodarji so pred postavitvijo tjermena na vogal položili kakšen dar, kot
na primer pest pšenice ali oreh kot simbol izobilja in rodnosti. Se je pa včasih zgodilo, da
je oreh potem celo pognal in z rastjo privzdignil vogal stavbe, zato so ga na veliko žalost
morali požagati. Pod trojnike so namesto orehov dali kakšno manj vredno broško, spon-
ko, gumb ali košček blaga, kar je pripadalo gospodinji. Od tu naj bi celo izviral rek, da pra-
va gospodinja podpira tri vogale, mož pa enega. Trujneki so skupaj s tjermenom tvorili neko
zaključeno celoto zaščite in dobro popotnico za stavbo in rod, ki bo živel v njej (povedali:
moj ded, moj oče, Ivan Svetina, prababica Marija Ban, Angela Bernetič).
P`tjeln (Petelin)
Od živali je petelin edini, ki so ga klesali na portale tako vhodnih vrat kot tudi borjačev.
Ljudje so peteline častili zato, ker so s kikirikanjem oznanjali prihod svetlobe, ki bo odgna-
la temne sile, blodeče okoli v temi noči. Verjeli so, da jih bo tako vklesan petelin odgnal od
hiše tudi ponoči, ko bodo tavale po vasi in se ustavile pred vhodom v borjač. Poleg tega je
zaradi svoje bojevitosti, zaščitništva in lepega perja veljal za prispodobo dobrega gospo-
darja. Zato ni nič čudnega, če je to staroversko znamenje skupaj s simbolom sonca po-
gost pojav tudi po cerkvenih zvonikih ne samo po Krasu, ampak tudi širom Slovenije (po-
vedala: moja nona Olga, Angela Bernetič).
Praprot
Glede na to, kako so jo častili, je ta rastlina veljala za sveto. Verjeli so, da odganja bolez-
ni, zle sile, ogenj, udar strele in prinaša srečo. Uporabljali so jo tudi za protiuročne zvar-
ke in umetne splave. Ob kresovanju so jo stavili v šopke, katere so vezali na okna, da so
odganjali štrige (čarovnice), demone in druga nočna, zla bitja. Ponekod so jo zatikali na
podboje vrat in nad ognjišča. S šopom iz praproti so pometli ognjišče 23. decembra pred
prižigom svetega čoka ali čuope. Kot klesano znamenje ima na portalih enako vlogo. Po-
122
s kredo z eno potezo narisali zvezdo. Le tako je ta imela učinek varovanja spečega pred
moro v tisti kambri.
Trojice in trujneći (trojniki)
Vse, kar je bilo na tri, je nekoč predstavljalo čudežno število. Po izročilu naj bi bil to še os-
tanek in spomin na starega troglavega boga. Še marsikatera ženica na Krasu, med njimi
tudi moja prababica Marija Ban, je znala povedati, da je imel troglavi bog ali Triglav tri gla-
ve zato, ker je »z eno opazoval nebo, z drugo zemljo in s tretjo pod zemljo«. Vse, kar je
bilo znamenj na tri, je pomenilo, da trije združeni svetovi, nadzemeljski, zemeljski in pod-
zemeljski, prinašajo srečo, zdravje in zadovoljstvo družini v hiši. Tako so poleg treh an-
gelskih glavic s perutničkami klesali še vaze (ali brez njih) s tremi vrtečimi svaricami, sonci,
kolovrati ali lanenimi cvetovi itd. Tudi na sklepnik obeh lokov k`luonj (obokov) so v ta na-
men vklesali tri pokončne utore. Kolonje na splošno imajo manj velikih in bogatih okra-
skov prav zaradi loka in tanjših kamnitih obokov. Okraski so zato po navadi le na sklepni-
kih obokov ali nosilcih preklade. Ponekod so pri temeljih hiš in skednjev celo pustili vidno
izbočene tri kamne, imenovane trujneki (trojniki), in sicer lahko vse tri v stranici enega zida
ali po enega v eni izmed stranic. V enem od vogalov pa so pustili tjermen kot temeljni ka-
men. Nekateri gospodarji so pred postavitvijo tjermena na vogal položili kakšen dar, kot
na primer pest pšenice ali oreh kot simbol izobilja in rodnosti. Se je pa včasih zgodilo, da
je oreh potem celo pognal in z rastjo privzdignil vogal stavbe, zato so ga na veliko žalost
morali požagati. Pod trojnike so namesto orehov dali kakšno manj vredno broško, spon-
ko, gumb ali košček blaga, kar je pripadalo gospodinji. Od tu naj bi celo izviral rek, da pra-
va gospodinja podpira tri vogale, mož pa enega. Trujneki so skupaj s tjermenom tvorili neko
zaključeno celoto zaščite in dobro popotnico za stavbo in rod, ki bo živel v njej (povedali:
moj ded, moj oče, Ivan Svetina, prababica Marija Ban, Angela Bernetič).
P`tjeln (Petelin)
Od živali je petelin edini, ki so ga klesali na portale tako vhodnih vrat kot tudi borjačev.
Ljudje so peteline častili zato, ker so s kikirikanjem oznanjali prihod svetlobe, ki bo odgna-
la temne sile, blodeče okoli v temi noči. Verjeli so, da jih bo tako vklesan petelin odgnal od
hiše tudi ponoči, ko bodo tavale po vasi in se ustavile pred vhodom v borjač. Poleg tega je
zaradi svoje bojevitosti, zaščitništva in lepega perja veljal za prispodobo dobrega gospo-
darja. Zato ni nič čudnega, če je to staroversko znamenje skupaj s simbolom sonca po-
gost pojav tudi po cerkvenih zvonikih ne samo po Krasu, ampak tudi širom Slovenije (po-
vedala: moja nona Olga, Angela Bernetič).
Praprot
Glede na to, kako so jo častili, je ta rastlina veljala za sveto. Verjeli so, da odganja bolez-
ni, zle sile, ogenj, udar strele in prinaša srečo. Uporabljali so jo tudi za protiuročne zvar-
ke in umetne splave. Ob kresovanju so jo stavili v šopke, katere so vezali na okna, da so
odganjali štrige (čarovnice), demone in druga nočna, zla bitja. Ponekod so jo zatikali na
podboje vrat in nad ognjišča. S šopom iz praproti so pometli ognjišče 23. decembra pred
prižigom svetega čoka ali čuope. Kot klesano znamenje ima na portalih enako vlogo. Po-
122
