Page 127 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.

noseško izročilo o znamenjih na portalih in kolonah po krasu

moških že davno prej ni hodil v cerkev (povedala: Slika 35 (str. 126 zgoraj): Koničast
moja mama Olga Čok – Ivancova). naravni kamen, imenovan špičnek,
postavljen na vrh vrtnega zidu, je
Špičnek (Špičnik) bil močna zaščita pred točo in ško-
dljivci.
Zraven vseh teh znamenj so dodatno moč imeli Slika 36 (str. 126 spodaj): Klesan
tudi kamni, ki so jih postavili po zidu ali so jih v bolj špičnek na vrtnem zidu v zamejski
»bogati izvedbi« izklesali v obliki piramid na stebre vasi Repentabor.
vhodov v vrtove. Te kamne so imenovali špičneki Slika 37: Dva večja naravno obliko-
ali špičniki. Tisti naravni beli so bili bolj zašiljene ob- vana špičneka na vrtu v Volčjem
like, različnih velikosti in kot taki so odganjali točo. gradu.
Da so ostali svetli, so jih vsake toliko časa zdrgni-
li ali ožgali. Tako so uničili lišaje in sivo patino. Kjer
takih kamnov niso imeli, so pred nevihto na sredo
borjača (kraško dvorišče) enostavno postavili naro-
be obrnjen lesen trinogi molzni stolček.

Čujovnek, ćujenca (Kujovnik)

Čeprav ne spada med znamenja, je čujovnek kot
del kamnite dediščine nekoč nedvomno predsta-
vljal del vaških običajev, kot je na primer tale:

127