Page 21 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 21
2.2 Turizem in trg dela
balnega gospodarstva (v BDP), 4,3 % vseh investicij in 5,7 % svetovnega iz-
voza. Število mednarodnih turistov je že leta 2012 preseglo rekordnih 1
milijarde prihodov. Tudi v prihodnje napovedujejo turizmu zmerno rast,
3,7-% letno do leta 2025.
Tabela 1: Ekonomski učinki turizma, 2014.
BDP (neposredni doprinos) Slovenija Svet 21
BDP (skupni doprinos)
Število zaposlitev (neposredno) 3,5 % 3,1 %
Število zaposlitev (skupno) 12,7 % 10 %
Priliv iz turizma (delež v izvozu) 31.000 105 mio
Investiranje (delež vseh naložb) (3,9 % vseh zaposlitev) (3,6 % vseh zaposlitev)
103.500 277 mio
(13 % vseh zaposlitev) (9,4 % vseh zaposlitev)
13 % 5,7 %
9,4 % 4,3 %
Vir: WTTC, 2015.
V Sloveniji ustvari turizem 12,7 % BDP, več kot 13 % celotnega izvoza
in 40 % izvoza storitev. Tako rast pa spremlja kontinuirano povpraševanje
po usposobljeni delovni sili. Ob upoštevanju turističnega multiplikatorja
ima zaradi turizma v Sloveniji redno zaposlitev 81.000 ljudi (GZS, 2014). V
Sloveniji je vsaka 7. zaposlitev povezana s turizmom.
Leta 2014 je turizem zagotavljal 277 mio delovnih mest (vsaka 11. za-
poslitev je povezana s turizmom), WTTC (2015) pa napoveduje povečanje
do 73 mio novih delovnih mest do leta 2025. Turizem je delovno visoko in-
tenzivna dejavnost, kakovost pa lahko zagotavljajo le kompetentni, motivi-
rani, predani in učinkoviti zaposleni. Kljub velikim investicijam v turistič-
no infrastrukturo v preteklosti in v nove, atraktivne turistične produkte
pa te rasti niso spremljala paralelna vlaganja v človeške vire (Rok, Lebe in
Cvikl, 2011). Posledice so evidentne: WTO (1983) je poročal o pomanjka-
nju delovne sile že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, a njena deficitar-
nost ostaja stalnica in to povsod po svetu. O tem poročajo številne raziska-
ve (Baum, 2007; Nickson, 2007; Lebe et al., 2009; Harkison, Poulston in
Kim, 2011) in zdi se, da se povsod soočajo z enakimi problemi: visoko fluk-
tuacijo zaposlenih, povezano z neprijaznimi delovnimi urniki in nizkimi
plačami, malo priložnostmi za napredovanja, stresnostjo dela z gosti, nep-
rimernimi delovnimi pogoji, pogostim nezadovoljstvom z delodajalci; pri
tjem se zlasti izpostavlja hotelirstvo.
Glede na neugodne demografske trende je opazno zmanjševanje baze-
na novih kandidatov za rekrutiranje. Generacije, ki prihajajo na trg delov-
balnega gospodarstva (v BDP), 4,3 % vseh investicij in 5,7 % svetovnega iz-
voza. Število mednarodnih turistov je že leta 2012 preseglo rekordnih 1
milijarde prihodov. Tudi v prihodnje napovedujejo turizmu zmerno rast,
3,7-% letno do leta 2025.
Tabela 1: Ekonomski učinki turizma, 2014.
BDP (neposredni doprinos) Slovenija Svet 21
BDP (skupni doprinos)
Število zaposlitev (neposredno) 3,5 % 3,1 %
Število zaposlitev (skupno) 12,7 % 10 %
Priliv iz turizma (delež v izvozu) 31.000 105 mio
Investiranje (delež vseh naložb) (3,9 % vseh zaposlitev) (3,6 % vseh zaposlitev)
103.500 277 mio
(13 % vseh zaposlitev) (9,4 % vseh zaposlitev)
13 % 5,7 %
9,4 % 4,3 %
Vir: WTTC, 2015.
V Sloveniji ustvari turizem 12,7 % BDP, več kot 13 % celotnega izvoza
in 40 % izvoza storitev. Tako rast pa spremlja kontinuirano povpraševanje
po usposobljeni delovni sili. Ob upoštevanju turističnega multiplikatorja
ima zaradi turizma v Sloveniji redno zaposlitev 81.000 ljudi (GZS, 2014). V
Sloveniji je vsaka 7. zaposlitev povezana s turizmom.
Leta 2014 je turizem zagotavljal 277 mio delovnih mest (vsaka 11. za-
poslitev je povezana s turizmom), WTTC (2015) pa napoveduje povečanje
do 73 mio novih delovnih mest do leta 2025. Turizem je delovno visoko in-
tenzivna dejavnost, kakovost pa lahko zagotavljajo le kompetentni, motivi-
rani, predani in učinkoviti zaposleni. Kljub velikim investicijam v turistič-
no infrastrukturo v preteklosti in v nove, atraktivne turistične produkte
pa te rasti niso spremljala paralelna vlaganja v človeške vire (Rok, Lebe in
Cvikl, 2011). Posledice so evidentne: WTO (1983) je poročal o pomanjka-
nju delovne sile že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, a njena deficitar-
nost ostaja stalnica in to povsod po svetu. O tem poročajo številne raziska-
ve (Baum, 2007; Nickson, 2007; Lebe et al., 2009; Harkison, Poulston in
Kim, 2011) in zdi se, da se povsod soočajo z enakimi problemi: visoko fluk-
tuacijo zaposlenih, povezano z neprijaznimi delovnimi urniki in nizkimi
plačami, malo priložnostmi za napredovanja, stresnostjo dela z gosti, nep-
rimernimi delovnimi pogoji, pogostim nezadovoljstvom z delodajalci; pri
tjem se zlasti izpostavlja hotelirstvo.
Glede na neugodne demografske trende je opazno zmanjševanje baze-
na novih kandidatov za rekrutiranje. Generacije, ki prihajajo na trg delov-
