Page 22 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 22
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
talizma s spremljajočo umeščenostjo ter specifičnimi razmerji med delovanjem izobraževalne-
ga sistema in gospodarstva. V zaključnem delu poglavja bodo prikazane posledice pretiranega
izobraževalnega egalitarizma, ki dopušča lahek dostop do šolanja na slovenskih univerzah,
vendar za ceno deformacije celotne izobraževalne vertikale in na račun nižje kakovosti študija.
Nekonkurenčnost in razvojna blokada gospodarstva
Razpravo začenjam z orisom konkurenčnosti Republike Slovenije. Od sestave in delovanja
nacionalnega gospodarstva – kot tudi od institucionalne ureditve, o kateri bo govora v na-
daljevanju tega besedila – so namreč odvisne tako potrebe gospodarstva in družbe po ka-
drih in njihovi izobrazbi kot tudi financiranje izobraževalnega sistema.
Iz Slike 1 je razvidno, da slovensko gospodarstvo ni konkurenčno, da je raven konku-
renčnosti slovenskega gospodarstva od leta 2006 do leta 2014, ko je bilo izvedeno zadnje
merjenje, močno upadla. Leta 2014 je v raziskavi Letopis svetovne konkurenčnosti (World
Competitiveness Yeabook), ki jo izvaja Inštitut za razvoj managementa (Institute for Ma-
nagement Development) iz Lausanne, Republika Slovenija med 60 v raziskavo uvrščenimi
državami zasedla 55. mesto. Glede na to, da je Slovenija leta 2008 in 2009 zasedala 32. me-
sto, jo je v šestih letih prehitelo 21 držav. Vprašanje je, če se lahko ta rezultat še poslabša.
Slika 1: Uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti Inštituta za razvoj managementa od
leta 2006 do leta 2014.
Vir: IMD, World Competitiveness Yearbook, lasten prikaz.
Izjemen upad konkurenčnosti je mogoče razbrati tudi iz posameznih dejavnikov kon-
kurenčnosti. Ti so predstavljeni v Sliki 2. Leta 2014 je bila Slovenija, glede na kriterij eko-
nomske uspešnosti, uvrščena na 52., glede na kriterij učinkovitosti vladanja na 56. in glede
na kriterij poslovne učinkovitosti na 58. mesto (o kakovosti infrastrukture na tem mestu ne
bom govoril, ker ta dejavnik ni neposredno povezan s temo tega besedila). Od leta 2009 je
Slovenijo prehitelo 31 držav glede na kriterij ekonomske učinkovitosti in 18 držav glede na
kriterij učinkovitosti vladanja. Prav tako je od leta 2008 Slovenijo glede na kriterij poslov-
ne učinkovitosti prehitelo 26 držav.
20
talizma s spremljajočo umeščenostjo ter specifičnimi razmerji med delovanjem izobraževalne-
ga sistema in gospodarstva. V zaključnem delu poglavja bodo prikazane posledice pretiranega
izobraževalnega egalitarizma, ki dopušča lahek dostop do šolanja na slovenskih univerzah,
vendar za ceno deformacije celotne izobraževalne vertikale in na račun nižje kakovosti študija.
Nekonkurenčnost in razvojna blokada gospodarstva
Razpravo začenjam z orisom konkurenčnosti Republike Slovenije. Od sestave in delovanja
nacionalnega gospodarstva – kot tudi od institucionalne ureditve, o kateri bo govora v na-
daljevanju tega besedila – so namreč odvisne tako potrebe gospodarstva in družbe po ka-
drih in njihovi izobrazbi kot tudi financiranje izobraževalnega sistema.
Iz Slike 1 je razvidno, da slovensko gospodarstvo ni konkurenčno, da je raven konku-
renčnosti slovenskega gospodarstva od leta 2006 do leta 2014, ko je bilo izvedeno zadnje
merjenje, močno upadla. Leta 2014 je v raziskavi Letopis svetovne konkurenčnosti (World
Competitiveness Yeabook), ki jo izvaja Inštitut za razvoj managementa (Institute for Ma-
nagement Development) iz Lausanne, Republika Slovenija med 60 v raziskavo uvrščenimi
državami zasedla 55. mesto. Glede na to, da je Slovenija leta 2008 in 2009 zasedala 32. me-
sto, jo je v šestih letih prehitelo 21 držav. Vprašanje je, če se lahko ta rezultat še poslabša.
Slika 1: Uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti Inštituta za razvoj managementa od
leta 2006 do leta 2014.
Vir: IMD, World Competitiveness Yearbook, lasten prikaz.
Izjemen upad konkurenčnosti je mogoče razbrati tudi iz posameznih dejavnikov kon-
kurenčnosti. Ti so predstavljeni v Sliki 2. Leta 2014 je bila Slovenija, glede na kriterij eko-
nomske uspešnosti, uvrščena na 52., glede na kriterij učinkovitosti vladanja na 56. in glede
na kriterij poslovne učinkovitosti na 58. mesto (o kakovosti infrastrukture na tem mestu ne
bom govoril, ker ta dejavnik ni neposredno povezan s temo tega besedila). Od leta 2009 je
Slovenijo prehitelo 31 držav glede na kriterij ekonomske učinkovitosti in 18 držav glede na
kriterij učinkovitosti vladanja. Prav tako je od leta 2008 Slovenijo glede na kriterij poslov-
ne učinkovitosti prehitelo 26 držav.
20
