Page 25 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 25
deformacija izobraževalne vertikale in njen vpliv na kakovost študija ...
da: medtem ko jih je bilo v letu 2004 slabih 10.200 (10.183), jih je bilo leta 2011 slabih
8.300 (8.258).

Slika 4: Število študentov s področja izobraževalnih ter ostalih družboslovnih in humani-
stičnih ved.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje, lasten prikaz.
Ne glede na upadajoč delež študentov izobraževalnih fakultet in šol pa se zastavlja
vprašanje o tem, ali so potrebe slovenske družbe na tem področju že zadovoljene. Da je
temu dejansko tako lahko sklepamo iz podatka, da je bilo v februarju 2012 1.240 brezposel-
nih oseb s področja izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev (Stanje brezposelnosti na
posameznih študijskih področjih, 2012).
Navedeni podatek o naglem naraščanju brezposelnih oseb s področja izobraževanja
priča o neskladju med potrebami slovenske družbe na področju izobraževanja in outpu-
ti slovenskega izobraževalnega sistema. Vendar težava ni le v tem, temveč tudi v razmerju
med številom oseb, ki se izobražujejo na področju družboslovja in humanistike, ter števi-
lom oseb, ki se izobražujejo na področju naravoslovnih ved. Sicer je iz Slike 5 razvidno, da
prihaja do korekcije razmerja med družboslovjem in humanistiko ter naravoslovjem, ven-
dar nesorazmerja ostajajo. Ostajajo predvsem zaradi tega, ker je bilo razmerje med deležem
študentov obeh vej znanosti že v izhodišču močno deformirano.
Poudarjam, da je pričakovanje, da so in bodo outputi izobraževalnega sistema poveza-
ni z doseženo razvojno stopnjo gospodarstva, upravičeno. Vendar v Slikah 1 in 2 ter 3 in 4
prikazani podatki kažejo, da se v Republiki Sloveniji soočamo z velikim razkorakom med
realno ravnijo konkurenčnosti gospodarstva, ki je nizka, ter outputi izoraževalnega siste-
ma. Ti so nesorazmerno visoki vsaj v smislu, da slovenski izobraževalni sistem na trg dela
dostavlja izjemno visok delež diplomirank in diplomirancev, kar je razvidno tudi iz stati-
stike brezposelnih oseb z doseženo najmanj visokošolsko izobrazbo, ki narašča najmanj od
leta 2005 (Stanje brezposelnosti na posameznih študijskih področjih, 2012). Poleg tega pa ima-
mo opraviti tudi z nesorazmerno visokim deležem diplomirank in diplomirancev s podro-
čja družboslovja in humanistike.

23
   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30