Page 27 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 27
deformacija izobraževalne vertikale in njen vpliv na kakovost študija ...
darstvih (coordinated market economies, CMEs). Prvega predstavljajo ZDA, drugega pa
Nemčija. Noelke in Vliegenthart (2009) med različice kapitalizma prištevata še odvisna tr-
žna gospodarstva (dependent market economies, DMEs), kamor uvrščata pretežno večino
postsocialističnih družb iz vzhodne srednje Evrope. Zanimivo je, da Feldmann med koor-
dinirana tržna gospodarstva uvršča tudi Slovenijo (Feldmann, 2007), čeprav načeloma sodi
med postsocialistične družbe oziroma gospodarstva (o tem več v nadaljevanju).
Kar zadeva liberalno tržno gospodarstvo, igra ključno vlogo pri koordinaciji gospo-
darske dejavnosti v tovrstnih gospodarstvih trg, medtem ko igra v primeru koordinira-
nih tržnih gospodarstev ključno koordinacijsko vlogo sodelovanje in dogovarjanje de-
lodajalcev, delojemalcev ter države. Medtem ko predstavljajo primerjalno konkurenčno
prednost LME na globalnih trgih radikalne inovacije v tehnološkem in servisnem sek-
torju, predstavljajo primerjalno prednost CME postopne inovacije kapitalskih dobrin.
Za CME so značilno visoke plače, visoka raven dodane vrednosti (proizvodov) ter viso-
ka raven usposobljenosti delavstva (high wage, high value-added, high skills) (Feldmann,
prav tam).
Sicer opredeljuje vsako različico kapitalizma pet osnovnih elementov: prvič, delova-
nje finančnega sistema (v namen financiranja gospodarskih dejavnosti); drugič, korpora-
tivno upravljanje (notranja struktura in vodenje podjetja); tretjič, vzorec industrijskih od-
nosov; četrtič, sistem izobraževanja in usposabljanja; in petič, oblika transferja inovacij v
gospodarstvu (Hall in Soskice, 2001). Razlike med posameznimi oblikami kapitalizma
oziroma njihovimi osnovnimi institucijami so podane v Preglednici 1. Kar zadeva način
pridobivanja sredstev za investiranje, se v okviru LME ta sredstva pridobivajo na trgih ka-
pitala, v CME preko domačega bančnega kreditiranja, v DME pa preko tujih neposrednih
investicij in bank. Kar zadeva korporativno upravljanje, gre v LME za zunanji nadzor, ki
ga izvajajo razpršeni lastniki delnic, v CME gre za notranji nadzor večinskih lastnikov del-
nic, v DME pa je nadzor v rokah vodstev nadnacionalnih korporacij. Industrijski odno-
si v LME so utemeljeni na trgu, kolektivnih pogodb je le malo, v CME so odnosi korpo-
rativistični, kolektivne pogodbe so sektorske ali vsedržavne, v DME management deluje v
smeri pomirjanja usposobljenega delavstva, kolektivne pogodbe pa se nanašajo kvečjemu
na eno samo podjetje. Kar zadeva šolanje in usposabljanje delovne sile, je ta v LME splo-
šno usposobljena, visok delež sredstev podjetij pa je namenjen za raziskave in razvoj. V
CME je delovna sila visoko specializirana v skladu s potrebami panoge ali podjetja, vzpo-
stavljen je model poklicnega izobraževanja, katerega delovanje usmerjajo delodajalci in sin-
dikati, v DME pa za usposabljanje delovne sile namenjajo le malo sredstev (Noelke in Vli-
egenthart, 2009).
V našem primeru, ko govorimo o outputih izobraževalnega sistema v Republiki Slo-
veniji, je za razpravo pomemben predvsem vpogled v delovanje sistema izobraževanja in šo-
lanja delovne sile. Zgoraj smo omenili, da Feldmann uvršča Slovenijo med CME. Torej je
za Slovenijo značilen model poklicnega izobraževanja, ki ga lahko primerjamo z modelom,
ki je uveljavljen v Nemčiji in Avstriji.
Model izobraževanja delovne sile se v Nemčiji in Avstriji ni bistveno spremenil niti v
obdobju pospešene globalizacije, tj. v obdobju od leta 2001 dalje (prim. Hancke, Rhodes in
Thatcher, 2007), kar bi lahko veljalo tudi za Slovenijo, v kolikor sledimo Feldmannovi in-
25
darstvih (coordinated market economies, CMEs). Prvega predstavljajo ZDA, drugega pa
Nemčija. Noelke in Vliegenthart (2009) med različice kapitalizma prištevata še odvisna tr-
žna gospodarstva (dependent market economies, DMEs), kamor uvrščata pretežno večino
postsocialističnih družb iz vzhodne srednje Evrope. Zanimivo je, da Feldmann med koor-
dinirana tržna gospodarstva uvršča tudi Slovenijo (Feldmann, 2007), čeprav načeloma sodi
med postsocialistične družbe oziroma gospodarstva (o tem več v nadaljevanju).
Kar zadeva liberalno tržno gospodarstvo, igra ključno vlogo pri koordinaciji gospo-
darske dejavnosti v tovrstnih gospodarstvih trg, medtem ko igra v primeru koordinira-
nih tržnih gospodarstev ključno koordinacijsko vlogo sodelovanje in dogovarjanje de-
lodajalcev, delojemalcev ter države. Medtem ko predstavljajo primerjalno konkurenčno
prednost LME na globalnih trgih radikalne inovacije v tehnološkem in servisnem sek-
torju, predstavljajo primerjalno prednost CME postopne inovacije kapitalskih dobrin.
Za CME so značilno visoke plače, visoka raven dodane vrednosti (proizvodov) ter viso-
ka raven usposobljenosti delavstva (high wage, high value-added, high skills) (Feldmann,
prav tam).
Sicer opredeljuje vsako različico kapitalizma pet osnovnih elementov: prvič, delova-
nje finančnega sistema (v namen financiranja gospodarskih dejavnosti); drugič, korpora-
tivno upravljanje (notranja struktura in vodenje podjetja); tretjič, vzorec industrijskih od-
nosov; četrtič, sistem izobraževanja in usposabljanja; in petič, oblika transferja inovacij v
gospodarstvu (Hall in Soskice, 2001). Razlike med posameznimi oblikami kapitalizma
oziroma njihovimi osnovnimi institucijami so podane v Preglednici 1. Kar zadeva način
pridobivanja sredstev za investiranje, se v okviru LME ta sredstva pridobivajo na trgih ka-
pitala, v CME preko domačega bančnega kreditiranja, v DME pa preko tujih neposrednih
investicij in bank. Kar zadeva korporativno upravljanje, gre v LME za zunanji nadzor, ki
ga izvajajo razpršeni lastniki delnic, v CME gre za notranji nadzor večinskih lastnikov del-
nic, v DME pa je nadzor v rokah vodstev nadnacionalnih korporacij. Industrijski odno-
si v LME so utemeljeni na trgu, kolektivnih pogodb je le malo, v CME so odnosi korpo-
rativistični, kolektivne pogodbe so sektorske ali vsedržavne, v DME management deluje v
smeri pomirjanja usposobljenega delavstva, kolektivne pogodbe pa se nanašajo kvečjemu
na eno samo podjetje. Kar zadeva šolanje in usposabljanje delovne sile, je ta v LME splo-
šno usposobljena, visok delež sredstev podjetij pa je namenjen za raziskave in razvoj. V
CME je delovna sila visoko specializirana v skladu s potrebami panoge ali podjetja, vzpo-
stavljen je model poklicnega izobraževanja, katerega delovanje usmerjajo delodajalci in sin-
dikati, v DME pa za usposabljanje delovne sile namenjajo le malo sredstev (Noelke in Vli-
egenthart, 2009).
V našem primeru, ko govorimo o outputih izobraževalnega sistema v Republiki Slo-
veniji, je za razpravo pomemben predvsem vpogled v delovanje sistema izobraževanja in šo-
lanja delovne sile. Zgoraj smo omenili, da Feldmann uvršča Slovenijo med CME. Torej je
za Slovenijo značilen model poklicnega izobraževanja, ki ga lahko primerjamo z modelom,
ki je uveljavljen v Nemčiji in Avstriji.
Model izobraževanja delovne sile se v Nemčiji in Avstriji ni bistveno spremenil niti v
obdobju pospešene globalizacije, tj. v obdobju od leta 2001 dalje (prim. Hancke, Rhodes in
Thatcher, 2007), kar bi lahko veljalo tudi za Slovenijo, v kolikor sledimo Feldmannovi in-
25
