Page 23 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 23
deformacija izobraževalne vertikale in njen vpliv na kakovost študija ...
Slika 2: Uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti Inštituta za razvoj managementa
glede na faktorje konkurenčnosti od leta 2006 do leta 2014.
Vir: IMD, World Competitiveness Yearbook, lasten prikaz.
Zavedati se moramo, da realna raven konkurenčnosti Slovenije nikoli ni bila visoka.
Je pa v obdobju od leta 1995 do leta 2008 bruto nacionalni dohodek (BND) na glavo pre-
bivalca, izražen v primerjalni kupni moči, porasel z 13.360 US $ na 28.880 US % (glede na
podatke Svetovne banke).1 V vsem navedenem obdobju je letna stopnja rasti BND znašala
od 4,5 do 5%. Težava je v tem, da je (bila) rast BND v Sloveniji nevzdržna, da ni izraz realne
ravni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in kakovosti slovenskega poslovnega oko-
lja, temveč je (bila) utemeljena na visoki ravni intenzitete dela ter zadolževanju. Še manj pa
je raven konkurenčnosti slovenskega gospodarstva povezana z outputi slovenskega izobra-
ževalnega sistema.
Pogled nazaj pokaže, da je Slovenija že v letu 2004 presegla statistično izračunan prag,
ki označuje ločnico med državami, ki utemeljujejo svojo konkurenčnost na ekonomiji obse-
ga, ter državami, katerih konkurenčnost je utemeljena na inovacijah in znanju. Zato je Por-
ter Slovenijo že leta 2004 označil za državo, ki dosega previsok (je »overachiever«) doho-
dek na glavo prebivalstva glede na raven konkurenčnosti gospodarstva (Porter, 2004). To
pomeni, da mora slej ko prej priti do korekcije, ki bo privedla do uskladitve primerjalne ku-
pne moči prebivalstva z realno ravnijo konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zadnja
pa vključuje tudi kakovost institucionalnega okolja (prim. Cornelious, Blanke, and Paua,
2002), ki se v veliki meri prekriva z zgoraj naštetimi faktorji konkurenčnosti.2
1 The World Bank: http://data.worldbank.org/indicator/NY.GNP.PCAP.PP.CD (zadnji dostop 1. 3. 2015).
2 Ta se v Sloveniji udejanja vse od leta 2009, ko je BND na glavo prebivalca znašal 27.240 US $. Vrednosti iz leta
2008 ni presegel niti v letu 2013, ko je znašal 28.780 US $ (vir: The World Bank, kot zgoraj). Glede na zadnje izra-
čune in napovedi Evropske komisije je rast bruto domačega proizvoda v Sloveniji v letu 2014 znašala 2,6 %, v letih
2015 in 2016 pa naj bi znašala 1,8 in 2,3 % (vir: http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2015_win-
ter/over view_en.pdf ).
21
Slika 2: Uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti Inštituta za razvoj managementa
glede na faktorje konkurenčnosti od leta 2006 do leta 2014.
Vir: IMD, World Competitiveness Yearbook, lasten prikaz.
Zavedati se moramo, da realna raven konkurenčnosti Slovenije nikoli ni bila visoka.
Je pa v obdobju od leta 1995 do leta 2008 bruto nacionalni dohodek (BND) na glavo pre-
bivalca, izražen v primerjalni kupni moči, porasel z 13.360 US $ na 28.880 US % (glede na
podatke Svetovne banke).1 V vsem navedenem obdobju je letna stopnja rasti BND znašala
od 4,5 do 5%. Težava je v tem, da je (bila) rast BND v Sloveniji nevzdržna, da ni izraz realne
ravni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in kakovosti slovenskega poslovnega oko-
lja, temveč je (bila) utemeljena na visoki ravni intenzitete dela ter zadolževanju. Še manj pa
je raven konkurenčnosti slovenskega gospodarstva povezana z outputi slovenskega izobra-
ževalnega sistema.
Pogled nazaj pokaže, da je Slovenija že v letu 2004 presegla statistično izračunan prag,
ki označuje ločnico med državami, ki utemeljujejo svojo konkurenčnost na ekonomiji obse-
ga, ter državami, katerih konkurenčnost je utemeljena na inovacijah in znanju. Zato je Por-
ter Slovenijo že leta 2004 označil za državo, ki dosega previsok (je »overachiever«) doho-
dek na glavo prebivalstva glede na raven konkurenčnosti gospodarstva (Porter, 2004). To
pomeni, da mora slej ko prej priti do korekcije, ki bo privedla do uskladitve primerjalne ku-
pne moči prebivalstva z realno ravnijo konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zadnja
pa vključuje tudi kakovost institucionalnega okolja (prim. Cornelious, Blanke, and Paua,
2002), ki se v veliki meri prekriva z zgoraj naštetimi faktorji konkurenčnosti.2
1 The World Bank: http://data.worldbank.org/indicator/NY.GNP.PCAP.PP.CD (zadnji dostop 1. 3. 2015).
2 Ta se v Sloveniji udejanja vse od leta 2009, ko je BND na glavo prebivalca znašal 27.240 US $. Vrednosti iz leta
2008 ni presegel niti v letu 2013, ko je znašal 28.780 US $ (vir: The World Bank, kot zgoraj). Glede na zadnje izra-
čune in napovedi Evropske komisije je rast bruto domačega proizvoda v Sloveniji v letu 2014 znašala 2,6 %, v letih
2015 in 2016 pa naj bi znašala 1,8 in 2,3 % (vir: http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2015_win-
ter/over view_en.pdf ).
21
