Page 151 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 151
azvoju turizma na Opatijski rivieri je pripomoglo Razvoju turizma na Opatijskoj rivijeri pridonosi i činje-
tudi leta 1890 v Opatiji ustanovljeno lokalno turistično nica da je 1890. godine u Opatiji osnovano lokalno tu-
društvo kot prva tovrstna ustanova na področju nekdanje rističko društvo kao prva ustanova tog tipa na području
Jugoslavije.26 Z razvojem namestitvenih zmogljivosti se je bivše Jugoslavije26. Svakako da je razvoj smještajnih
povečal tudi razvoj celotne turistične destinacije, še pose- kapaciteta bio popraćen i razvojem cijele turističke de-
bej prostorska ureditev (parki, vrtovi, ceste itd.), v okviru stinacije te osobito uređenje prostora (parkovi, okućnice,
katerih so bili zgrajeni namestitveni in drugi objekti. Kot ceste itd.), u okviru kojih su izgrađeni smještajni i drugi
navaja Domac, je najbolj znan park 1. maja (danes Park objekti. Prema Domcu, najpoznatiji park 1. maja (danas
Angiolina in Sv. Jakov27) v središču Opatije zasnoval Park Angiolina i Sv. Jakov27) u centru Opatije osnovao
leta 1845 I. Scarpa z Reke. Posadil je eksotične rastline, je 1845. godine Riječanin I. Scarpa. On je sadio egzo-
ki so jih prinesli pomorščaki z vseh koncev sveta. Leta tične biljke koje su donosili pomorski kapetani iz svih
1882 pa park preide v lastništvo družbe Južnih železnic. krajeva svijeta do 1882. godine, kad ovaj park prelazi u
Od takrat se Opatija začne razvijati kot turistični kraj.28 vlasništvo Društva južnih željeznica. Od tada se Opatija
Ob koncu 19. stoletja je bila po razvoju namestitvenih počinje razvijati i kao turističko mjesto.28 Krajem 19. st.
zmogljivosti na prvem mestu Opatija in njena riviera, še u razvoju smještajnih kapaciteta prednjačila je Opatija i
posebej Lovran (znan po številnih vilah). Druga mesta in njena rivijera, osobito Lovran (prepoznatljiv po mnogim
kraji ob obali niso kazali tako intenzivne rasti števila na- vilama). Ostali gradovi i mjesta obalne crte nisu pokazi-
mestitvenih objektov kot tudi ne razvoja same destinacije. vali ovako intenzivan rast broja smještajnih objekata, kao
V Rabcu je bil 11. junija 1889 odprt namestitveni objekt ni razvoj destinacije. U Rapcu je tako 11. lipnja 1889. go-
– hotel penzion v hiši družine Višković, ki se je imenoval dine otvoren smještajni objekt hotel pansion u kući obitelji
Quarnero in je bil edini hotel do leta 1924.29 Blažević30 Višković i zvao se Quarnero te je bio jedini hotel do 1924.
dodaja, da je imel Umag leta 1896 Albergo all’ Istria godine.29 Blažević30 napominje da je Umag 1896. godine
(hotel Istra), katerega lastnik je bil Giuseppe Vidali. V imao Albergo all’ Istria (hotel Istra), čiji je vlasnik bio
času avstrijske vladavine so v Savudriji obstajali penzion Giuseppe Vidali. Tako su za vrijeme austrijske vladavine
Favreto ter gostišči Paludetto in Alla posta. Na zahodni u Savudriji postojali pansion Favreto, svratište Paludetto
strani obale Istre je imel Novigrad leta 1896 hotela Al i svratište Alla posta. Na zapadnoj strani obale Istre No-
Lido in Al Porto. Za to obdobje so značilna italijanska vigrad je 1896. godine imao hotele Al Lido i Al Porto. U
imena namestitvenih objektov na zahodni obali, medtem ovom razdoblju uočavaju se talijanski nazivi smještajnih
ko so na vzhodni (Opatijska riviera) imena bila po večni objekata na zapadnoj obali, dok su na istočnoj (Opatijska
povezana z avstrijskimi lastniki. rivijera) nazivi bili pretežito vezani uz austrijske vlasnike.
Turistični razvoj Brionov se je začel, ko je Paul Kupelwie- Nakon što je Paul Kupelwieser kupio Brijunsko otočje 15.
ser 15. avgusta 1893 kupil Brionske otoke za 75.000 guld- kolovoza 1893. godine za 75.000 guldena od g. Wildija ko-
nov od gospoda Wildija, ki je bil lastnik Brionov le mesec ji je u vlasništvu imao Brijune tek mjesec dana, a prijašnji
dni. Predhodni vpisani lastniki so bili Portugalci, beneška uknjiženi vlasnici bili su Portugalci, venecijanska plemić-
plemiška družina Francini, ki se je odselila v Lizbono, ka obitelj Francini koja se iselila u Lisabon, a koji su davali
otoke pa so dajali v najem dvema beniškima družinama. dvjema venecijanskim obiteljima otočje u zakup, započeo
Največjo težavo je Kupelwieserju predstavljala malarija, je turistički razvoj Brijuna. Najveći problem Kupelwie-
ki jo je prebolel ob pomoči znanega znanstvenika dr. Ro- seru predstavljala je malarija koju je uspio pobijediti uz
berta Kocha.31 Prva vlaganja v namestitvene objekte so pomoć poznatog znanstvenika dr. Roberta Kocha.31 Prve
bila vidna leta 1898 z izgradnjo skromnega hotela Brioni, investicije u smještajne objekte obilježene su 1898. godine
kmalu pa so začeli z gradnjo dodatnih hotelov za potrebe izgradnjom skromnog hotela Brioni, a uskoro kreće iz-
151
tudi leta 1890 v Opatiji ustanovljeno lokalno turistično nica da je 1890. godine u Opatiji osnovano lokalno tu-
društvo kot prva tovrstna ustanova na področju nekdanje rističko društvo kao prva ustanova tog tipa na području
Jugoslavije.26 Z razvojem namestitvenih zmogljivosti se je bivše Jugoslavije26. Svakako da je razvoj smještajnih
povečal tudi razvoj celotne turistične destinacije, še pose- kapaciteta bio popraćen i razvojem cijele turističke de-
bej prostorska ureditev (parki, vrtovi, ceste itd.), v okviru stinacije te osobito uređenje prostora (parkovi, okućnice,
katerih so bili zgrajeni namestitveni in drugi objekti. Kot ceste itd.), u okviru kojih su izgrađeni smještajni i drugi
navaja Domac, je najbolj znan park 1. maja (danes Park objekti. Prema Domcu, najpoznatiji park 1. maja (danas
Angiolina in Sv. Jakov27) v središču Opatije zasnoval Park Angiolina i Sv. Jakov27) u centru Opatije osnovao
leta 1845 I. Scarpa z Reke. Posadil je eksotične rastline, je 1845. godine Riječanin I. Scarpa. On je sadio egzo-
ki so jih prinesli pomorščaki z vseh koncev sveta. Leta tične biljke koje su donosili pomorski kapetani iz svih
1882 pa park preide v lastništvo družbe Južnih železnic. krajeva svijeta do 1882. godine, kad ovaj park prelazi u
Od takrat se Opatija začne razvijati kot turistični kraj.28 vlasništvo Društva južnih željeznica. Od tada se Opatija
Ob koncu 19. stoletja je bila po razvoju namestitvenih počinje razvijati i kao turističko mjesto.28 Krajem 19. st.
zmogljivosti na prvem mestu Opatija in njena riviera, še u razvoju smještajnih kapaciteta prednjačila je Opatija i
posebej Lovran (znan po številnih vilah). Druga mesta in njena rivijera, osobito Lovran (prepoznatljiv po mnogim
kraji ob obali niso kazali tako intenzivne rasti števila na- vilama). Ostali gradovi i mjesta obalne crte nisu pokazi-
mestitvenih objektov kot tudi ne razvoja same destinacije. vali ovako intenzivan rast broja smještajnih objekata, kao
V Rabcu je bil 11. junija 1889 odprt namestitveni objekt ni razvoj destinacije. U Rapcu je tako 11. lipnja 1889. go-
– hotel penzion v hiši družine Višković, ki se je imenoval dine otvoren smještajni objekt hotel pansion u kući obitelji
Quarnero in je bil edini hotel do leta 1924.29 Blažević30 Višković i zvao se Quarnero te je bio jedini hotel do 1924.
dodaja, da je imel Umag leta 1896 Albergo all’ Istria godine.29 Blažević30 napominje da je Umag 1896. godine
(hotel Istra), katerega lastnik je bil Giuseppe Vidali. V imao Albergo all’ Istria (hotel Istra), čiji je vlasnik bio
času avstrijske vladavine so v Savudriji obstajali penzion Giuseppe Vidali. Tako su za vrijeme austrijske vladavine
Favreto ter gostišči Paludetto in Alla posta. Na zahodni u Savudriji postojali pansion Favreto, svratište Paludetto
strani obale Istre je imel Novigrad leta 1896 hotela Al i svratište Alla posta. Na zapadnoj strani obale Istre No-
Lido in Al Porto. Za to obdobje so značilna italijanska vigrad je 1896. godine imao hotele Al Lido i Al Porto. U
imena namestitvenih objektov na zahodni obali, medtem ovom razdoblju uočavaju se talijanski nazivi smještajnih
ko so na vzhodni (Opatijska riviera) imena bila po večni objekata na zapadnoj obali, dok su na istočnoj (Opatijska
povezana z avstrijskimi lastniki. rivijera) nazivi bili pretežito vezani uz austrijske vlasnike.
Turistični razvoj Brionov se je začel, ko je Paul Kupelwie- Nakon što je Paul Kupelwieser kupio Brijunsko otočje 15.
ser 15. avgusta 1893 kupil Brionske otoke za 75.000 guld- kolovoza 1893. godine za 75.000 guldena od g. Wildija ko-
nov od gospoda Wildija, ki je bil lastnik Brionov le mesec ji je u vlasništvu imao Brijune tek mjesec dana, a prijašnji
dni. Predhodni vpisani lastniki so bili Portugalci, beneška uknjiženi vlasnici bili su Portugalci, venecijanska plemić-
plemiška družina Francini, ki se je odselila v Lizbono, ka obitelj Francini koja se iselila u Lisabon, a koji su davali
otoke pa so dajali v najem dvema beniškima družinama. dvjema venecijanskim obiteljima otočje u zakup, započeo
Največjo težavo je Kupelwieserju predstavljala malarija, je turistički razvoj Brijuna. Najveći problem Kupelwie-
ki jo je prebolel ob pomoči znanega znanstvenika dr. Ro- seru predstavljala je malarija koju je uspio pobijediti uz
berta Kocha.31 Prva vlaganja v namestitvene objekte so pomoć poznatog znanstvenika dr. Roberta Kocha.31 Prve
bila vidna leta 1898 z izgradnjo skromnega hotela Brioni, investicije u smještajne objekte obilježene su 1898. godine
kmalu pa so začeli z gradnjo dodatnih hotelov za potrebe izgradnjom skromnog hotela Brioni, a uskoro kreće iz-
151
