Page 27 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 27
bila razdeljena med Italijo in Jugoslavijo, pri čemer je ne24. Istra je bila podijeljena između Italije i Jugoslavije,
v okviru zadnje Ljudska republika Hrvaška dobila naj- pri čemu je u okviru Jugoslavije Narodna Republika Hr-
večji delež, Ljudska republika Slovenija pa veliko manj. vatska dobila najveći dio, a Narodna Republika Slovenija
Leta 1963 sta se republiki preimenovali v Socialistično znatno manji. Godine 1963. republike su preimenovane u
republiko Slovenijo in Socialistično republiko Hrvatsko, Socijalističku Republiku Sloveniju i Socijalističku Repu-
saj se je tudi skupna država preimenovala v Socialistično bliku Hrvatsku, s obzirom na to da se i zajednička država
federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Povojno obdo- preimenovala u Socijalističku Federativnu Republiku Ju-
bje je bilo tudi obdobje, za katero je bil značilen precej goslaviju (SFRJ). Razdoblje nakon rata je bilo i razdoblje
negativen odnos do preteklosti, zato so značilno kozo, ki za koje je bio karakterističan prilično negativan odnos
je bila zgodovinsko prisotna v grbih in drugih simbolih prema prošlosti, zato se karakterističnu kozu, koja je bila
Istre, umaknili in jo nadomestili z rdečimi zvezdami povijesno prisutna na grbovima i drugim simbolima Istre,
in drugimi simboli socialistične ureditve. Lokalni nivo uklonilo i zamijenilo crvenim zvijezdama i drugim sim-
upravljanja so predstavljale skupnosti občin in občine. bolima socijalističkog režima. Lokalnu razinu upravljanja
Obdobje socializma je trajalo vse do junija 1991, ko sta predstavljale su zajednice općina i općine. Razdoblje
takratni Socialistični republiki Slovenija in Hrvatska raz- socijalizma trajalo je sve do lipnja 1991., kada su tadašnje
glasili samostojnost, vzpostavili demokratično ureditev in socijalističke republike Slovenija i Hrvatska proglasile
tržno gospodarstvo. Republiške meje so postale državne, samostalnost te uspostavile demokratski sustav tržišnog
pri čemer pa sta imeli državi precej težav pri določitvi gospodarstva. Republičke granice postale su državne,
meje na kopnem in morju. Kakor koli tokove je v manj pri čemu su države imale dosta problema u određivanju
kot petdesetih letih grobo prekinila dodatna meja, kar je granice na kopnu i moru. Međutim, tokove je u manje od
»obmejno« prebivalstvo zelo prizadelo. Da bi olajšali ob- pedeset godina grubo prekinula dodatna granica, što je
mejnemu prebivalstvu prestop meje, dnevne migracije in stanovništvo uz novu granicu jako pogodilo. Kako bi sta-
sodelovanje, sta leta 2001 državi podpisali Sporazum med novništvu uz granicu olakšali prelazak granice, dnevne
Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem migracije i suradnju, dvije države potpisale su 2001. go-
prometu in sodelovanju,25 ki pa ni v celoti zaživel in tudi dine Sporazum između Republike Slovenije i Republike
ni imel takšnih ugodnih posledic kot Videmski sporazum Hrvatske o pograničnom prometu i suradnji25, koji nije
med Italijo in Jugoslavijo. Vstop Slovenije v Evropsko u potpunosti zaživio te također nije imao tako povoljne
unijo maja 2004 ter Hrvaške julija 2013 tega ni bistveno posljedice kao Udinski sporazum između Italije i Jugosla-
spremenil, saj so mejne kontrole ostale. Zaradi težav pri vije. Ulazak Slovenije u Europsku uniju u svibnju 2004. te
določitvi meje se državi leta 2009 s podpisom arbitra- Hrvatske u srpnju 2013. tu činjenicu nije bitno promijenio,
žnega sporazuma26 dogovorita, da mejo določi arbitražno s obzirom na to da i dalje postoje granične kontrole. Zbog
sodišče v Hagu. poteškoća pri određivanju granice, države su se 2009. go-
dine potpisivanjem arbitražnog sporazuma26 dogovorile
Po osamosvojitvi na ravni lokalne samouprave v Slovenski da granicu odredi arbitražni sud u Den Haagu.
Istri ni bilo bistvenih sprememb, saj so se ohranile občine,
ki so obstajale že prej. Leta 2011 je bila ustanovljena obči- Nakon osamostaljenja na razini lokalne samouprave u slo-
na Ankaran, kar pomeni, da ima slovenska Istra 4 občine. venskoj Istri se ništa značajno nije promijenilo, s obzirom
Višji nivo lokalne samouprave (regije, pokrajine) ni bil na to da su se sačuvale općine koje su postojale i ranije.
ustanovljen, zato se Obalno-kraška regija uporablja le v Godine 2011. osnovana je općina Ankaran, što znači da
statistične namene. Na Hrvaškem so bile razmere popol- slovenska Istra ima četiri općine. Viša razina lokalne
noma drugačne. Zakon o područjima županija, gradova i samouprave (regije, pokrajine) nije bila osnovana, stoga
općina u Republici Hrvatskoj27 iz leta 1992 je bil osnova se samo u statističke svrhe primjenjuje Obalno-kraška
27
v okviru zadnje Ljudska republika Hrvaška dobila naj- pri čemu je u okviru Jugoslavije Narodna Republika Hr-
večji delež, Ljudska republika Slovenija pa veliko manj. vatska dobila najveći dio, a Narodna Republika Slovenija
Leta 1963 sta se republiki preimenovali v Socialistično znatno manji. Godine 1963. republike su preimenovane u
republiko Slovenijo in Socialistično republiko Hrvatsko, Socijalističku Republiku Sloveniju i Socijalističku Repu-
saj se je tudi skupna država preimenovala v Socialistično bliku Hrvatsku, s obzirom na to da se i zajednička država
federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Povojno obdo- preimenovala u Socijalističku Federativnu Republiku Ju-
bje je bilo tudi obdobje, za katero je bil značilen precej goslaviju (SFRJ). Razdoblje nakon rata je bilo i razdoblje
negativen odnos do preteklosti, zato so značilno kozo, ki za koje je bio karakterističan prilično negativan odnos
je bila zgodovinsko prisotna v grbih in drugih simbolih prema prošlosti, zato se karakterističnu kozu, koja je bila
Istre, umaknili in jo nadomestili z rdečimi zvezdami povijesno prisutna na grbovima i drugim simbolima Istre,
in drugimi simboli socialistične ureditve. Lokalni nivo uklonilo i zamijenilo crvenim zvijezdama i drugim sim-
upravljanja so predstavljale skupnosti občin in občine. bolima socijalističkog režima. Lokalnu razinu upravljanja
Obdobje socializma je trajalo vse do junija 1991, ko sta predstavljale su zajednice općina i općine. Razdoblje
takratni Socialistični republiki Slovenija in Hrvatska raz- socijalizma trajalo je sve do lipnja 1991., kada su tadašnje
glasili samostojnost, vzpostavili demokratično ureditev in socijalističke republike Slovenija i Hrvatska proglasile
tržno gospodarstvo. Republiške meje so postale državne, samostalnost te uspostavile demokratski sustav tržišnog
pri čemer pa sta imeli državi precej težav pri določitvi gospodarstva. Republičke granice postale su državne,
meje na kopnem in morju. Kakor koli tokove je v manj pri čemu su države imale dosta problema u određivanju
kot petdesetih letih grobo prekinila dodatna meja, kar je granice na kopnu i moru. Međutim, tokove je u manje od
»obmejno« prebivalstvo zelo prizadelo. Da bi olajšali ob- pedeset godina grubo prekinula dodatna granica, što je
mejnemu prebivalstvu prestop meje, dnevne migracije in stanovništvo uz novu granicu jako pogodilo. Kako bi sta-
sodelovanje, sta leta 2001 državi podpisali Sporazum med novništvu uz granicu olakšali prelazak granice, dnevne
Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem migracije i suradnju, dvije države potpisale su 2001. go-
prometu in sodelovanju,25 ki pa ni v celoti zaživel in tudi dine Sporazum između Republike Slovenije i Republike
ni imel takšnih ugodnih posledic kot Videmski sporazum Hrvatske o pograničnom prometu i suradnji25, koji nije
med Italijo in Jugoslavijo. Vstop Slovenije v Evropsko u potpunosti zaživio te također nije imao tako povoljne
unijo maja 2004 ter Hrvaške julija 2013 tega ni bistveno posljedice kao Udinski sporazum između Italije i Jugosla-
spremenil, saj so mejne kontrole ostale. Zaradi težav pri vije. Ulazak Slovenije u Europsku uniju u svibnju 2004. te
določitvi meje se državi leta 2009 s podpisom arbitra- Hrvatske u srpnju 2013. tu činjenicu nije bitno promijenio,
žnega sporazuma26 dogovorita, da mejo določi arbitražno s obzirom na to da i dalje postoje granične kontrole. Zbog
sodišče v Hagu. poteškoća pri određivanju granice, države su se 2009. go-
dine potpisivanjem arbitražnog sporazuma26 dogovorile
Po osamosvojitvi na ravni lokalne samouprave v Slovenski da granicu odredi arbitražni sud u Den Haagu.
Istri ni bilo bistvenih sprememb, saj so se ohranile občine,
ki so obstajale že prej. Leta 2011 je bila ustanovljena obči- Nakon osamostaljenja na razini lokalne samouprave u slo-
na Ankaran, kar pomeni, da ima slovenska Istra 4 občine. venskoj Istri se ništa značajno nije promijenilo, s obzirom
Višji nivo lokalne samouprave (regije, pokrajine) ni bil na to da su se sačuvale općine koje su postojale i ranije.
ustanovljen, zato se Obalno-kraška regija uporablja le v Godine 2011. osnovana je općina Ankaran, što znači da
statistične namene. Na Hrvaškem so bile razmere popol- slovenska Istra ima četiri općine. Viša razina lokalne
noma drugačne. Zakon o područjima županija, gradova i samouprave (regije, pokrajine) nije bila osnovana, stoga
općina u Republici Hrvatskoj27 iz leta 1992 je bil osnova se samo u statističke svrhe primjenjuje Obalno-kraška
27
