Page 330 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 330
eznimi obvarovati.2 Veliko zaslug za razvoj Opatije kot Zabavni odbor lječilišta u Opatiji.1 Prva ciljna publika, pr-
klimatskega zdravilišča imajo generalni direktor Južnih vi gosti „austrijske“ rivijere, bili su bolesni ljudi, kao i oni
železnic Friedrich Schüler, kirurg prof. dr. Theodor Bill- koji su htjeli spriječiti bolesti.2 Velike zasluge za razvoj
roth, ki je bolnike iz Züricha in Dunaja pošiljal na okreva- Opatije kao klimatskog lječilišta imaju generalni direk-
nje v Opatijo in balneolog prof. dr. Juluis Glax,3 ki je bil tor Južnih željeznica, Friedrich Schüler, kirurg prof. dr.
navdušen nad lepotami Opatije in se je leta 1887 skupaj s Theodor Billroth, koji je pacijente iz Züricha i Beča slao
svojo družino preselil v Opatijo, da bi s svojim znanjem na oporavak u Opatiju i balneolog prof. dr. Juluis Glax3,
in bogatimi izkušnjami pripomogel pri spreminjanju Opa- koji je bio oduševljen ljepotama Opatije te 1887. godine sa
tije v svetovno znano morsko zdravilišče. Opatija je bila svojom obitelji seli u Opatiju kako bi svojim znanjem i bo-
uradno proglašena za klimatsko zdravilišče in letovišče 4. gatim iskustvom pridonio pretvaranju Opatije u svjetsko
marca 1889.4 poznato morsko lječilište. Opatija je službeno proglašena
klimatskim lječilištem i ljetovalištem 4. ožujka 1889. go-
Čeprav je bil Pulj v novejšem času pretežno industrijsko dine.4
mesto ter pomembno pristanišče in pomorsko središče,
se je vzporedno razvijal tudi turizem. Istrski zgodovinar Iako je Pula u novijoj povijesti bila pretežito industrijski
Pietro Kandler je leta 1845 v Trstu objavil turistični vodič grad te važna luka i mornaričko središte, paralelno se u
Cenni al forestiero che visita Pola (slv. Napotki tujcu, ki Puli razvijao i turizam. Istarski povjesničar, Pietro Kan-
obišče Pulj), leta 1885 je bilo urejeno prvo kopališče, leta dler, 1845. godine u Trstu objavio je turistički vodič Cenni
1908 pa je bil zgrajen prvi hotel.5 Na razvoj turizma v al forestiero che visita Pola (hrv. Napomene strancu koji
Pulju je vplivala tudi bližina Brionov, ki so že od samih posjeti Pulu), 1885. godine uređeno je prvo kupalište, a
začetkov na turističnem trgu veljali za destinacijo elitnega 1908. godine sagrađen je prvi hotel.5 Razvoju turizma u
turizma. Zasluge za razvoj turizma na Brionih pripadajo Puli pogodovala je blizina Brijuna koji su od svojih poče-
vizionarju in industrialcu Paulu Kuperwieserju, ki je kupil taka bili pozicionirani na tržištu kao destinacija elitnog tu-
zapuščeno in z malarijo okuženo otočje in ga v naslednjih rizma. Zasluge za razvoj turizma na Brijunima pripadaju
dveh desetletjih spremenil v kraj elitnega turizma. Elitna vizionaru i industrijalcu Paulu Kuperwieseru koji je kupio
ponudba je bila namenjena uglednim gostom monarhije. zapušteno i malarijom zaraženo otočje koje je tijekom dva
desetljeća pretvorio u destinaciju elitnog turizma. Elitna
Poreč se kot turistično zanimiv kraj omenja leta 1845, ponuda bila je namijenjena uglednim gostima monarhije.
ko je v Trstu objavljen turistični vodič po Poreču Cenni
al forestiero che visita Parenzo (slv. Napotki tujcu, ki Poreč se kao turistički atraktivno odredište spominje 1845.
obišče Poreč),6 pomembnejši korak pa je bil narejen leta godine, kada je u Trstu objavljen turistički vodič kroz
1910 z izgradnjo prvega hotela Riviera. Ob otvoritvi ho- Poreč, Cenni al forestiero che visita Parenzo (hrv. Napo-
tela so mesto oglaševali kot »morsko kopališče in zračno mene strancu koji posjeti Poreč),6 no, značajniji iskorak
zdravilišče južno od Trsta« (ita. Parenzo – Seebad und ostvaren je 1910. godine izgradnjom prvog hotela Riviera.
Luftkurort südl. von Triest).7 Čeprav je imel Poreč dobre Tada je povodom otvorenja Hotel Poreč oglašavan kao
povezave z drugimi mesti, je močnejši turistični razvoj „morsko kupalište i zračno lječilište južno od Trstaˮ (tal.
doživel šele po drugi svetovni vojni, tako kot tudi nekate- Parenzo - Seebad und Luftkurort südl. von Triest).7 Iako
ra druga mesta, na primer Umag. je Poreč bio dobro povezan s drugim gradovima, snažniji
turistički razvoj doživio je tek nakon Drugog svjetskog
rata, kao i neki drugi gradovi, primjerice Umag.
330
klimatskega zdravilišča imajo generalni direktor Južnih vi gosti „austrijske“ rivijere, bili su bolesni ljudi, kao i oni
železnic Friedrich Schüler, kirurg prof. dr. Theodor Bill- koji su htjeli spriječiti bolesti.2 Velike zasluge za razvoj
roth, ki je bolnike iz Züricha in Dunaja pošiljal na okreva- Opatije kao klimatskog lječilišta imaju generalni direk-
nje v Opatijo in balneolog prof. dr. Juluis Glax,3 ki je bil tor Južnih željeznica, Friedrich Schüler, kirurg prof. dr.
navdušen nad lepotami Opatije in se je leta 1887 skupaj s Theodor Billroth, koji je pacijente iz Züricha i Beča slao
svojo družino preselil v Opatijo, da bi s svojim znanjem na oporavak u Opatiju i balneolog prof. dr. Juluis Glax3,
in bogatimi izkušnjami pripomogel pri spreminjanju Opa- koji je bio oduševljen ljepotama Opatije te 1887. godine sa
tije v svetovno znano morsko zdravilišče. Opatija je bila svojom obitelji seli u Opatiju kako bi svojim znanjem i bo-
uradno proglašena za klimatsko zdravilišče in letovišče 4. gatim iskustvom pridonio pretvaranju Opatije u svjetsko
marca 1889.4 poznato morsko lječilište. Opatija je službeno proglašena
klimatskim lječilištem i ljetovalištem 4. ožujka 1889. go-
Čeprav je bil Pulj v novejšem času pretežno industrijsko dine.4
mesto ter pomembno pristanišče in pomorsko središče,
se je vzporedno razvijal tudi turizem. Istrski zgodovinar Iako je Pula u novijoj povijesti bila pretežito industrijski
Pietro Kandler je leta 1845 v Trstu objavil turistični vodič grad te važna luka i mornaričko središte, paralelno se u
Cenni al forestiero che visita Pola (slv. Napotki tujcu, ki Puli razvijao i turizam. Istarski povjesničar, Pietro Kan-
obišče Pulj), leta 1885 je bilo urejeno prvo kopališče, leta dler, 1845. godine u Trstu objavio je turistički vodič Cenni
1908 pa je bil zgrajen prvi hotel.5 Na razvoj turizma v al forestiero che visita Pola (hrv. Napomene strancu koji
Pulju je vplivala tudi bližina Brionov, ki so že od samih posjeti Pulu), 1885. godine uređeno je prvo kupalište, a
začetkov na turističnem trgu veljali za destinacijo elitnega 1908. godine sagrađen je prvi hotel.5 Razvoju turizma u
turizma. Zasluge za razvoj turizma na Brionih pripadajo Puli pogodovala je blizina Brijuna koji su od svojih poče-
vizionarju in industrialcu Paulu Kuperwieserju, ki je kupil taka bili pozicionirani na tržištu kao destinacija elitnog tu-
zapuščeno in z malarijo okuženo otočje in ga v naslednjih rizma. Zasluge za razvoj turizma na Brijunima pripadaju
dveh desetletjih spremenil v kraj elitnega turizma. Elitna vizionaru i industrijalcu Paulu Kuperwieseru koji je kupio
ponudba je bila namenjena uglednim gostom monarhije. zapušteno i malarijom zaraženo otočje koje je tijekom dva
desetljeća pretvorio u destinaciju elitnog turizma. Elitna
Poreč se kot turistično zanimiv kraj omenja leta 1845, ponuda bila je namijenjena uglednim gostima monarhije.
ko je v Trstu objavljen turistični vodič po Poreču Cenni
al forestiero che visita Parenzo (slv. Napotki tujcu, ki Poreč se kao turistički atraktivno odredište spominje 1845.
obišče Poreč),6 pomembnejši korak pa je bil narejen leta godine, kada je u Trstu objavljen turistički vodič kroz
1910 z izgradnjo prvega hotela Riviera. Ob otvoritvi ho- Poreč, Cenni al forestiero che visita Parenzo (hrv. Napo-
tela so mesto oglaševali kot »morsko kopališče in zračno mene strancu koji posjeti Poreč),6 no, značajniji iskorak
zdravilišče južno od Trsta« (ita. Parenzo – Seebad und ostvaren je 1910. godine izgradnjom prvog hotela Riviera.
Luftkurort südl. von Triest).7 Čeprav je imel Poreč dobre Tada je povodom otvorenja Hotel Poreč oglašavan kao
povezave z drugimi mesti, je močnejši turistični razvoj „morsko kupalište i zračno lječilište južno od Trstaˮ (tal.
doživel šele po drugi svetovni vojni, tako kot tudi nekate- Parenzo - Seebad und Luftkurort südl. von Triest).7 Iako
ra druga mesta, na primer Umag. je Poreč bio dobro povezan s drugim gradovima, snažniji
turistički razvoj doživio je tek nakon Drugog svjetskog
rata, kao i neki drugi gradovi, primjerice Umag.
330
