Page 135 - Hrobat Virloget, Katja, et al., eds. (2015). Stone narratives: heritage, mobility, performance. University of Primorska Press, Koper.
P. 135
Povzetki
Interpretacije kamna na Krasu včeraj, danes in jutri
Jasna Fakin Bajec
Namen prispevka je predstaviti proces, kako je kamen na Krasu kot značilen element na-
ravne pokrajine v diskurzu izoblikovanja in utrjevanja regionalne identitete postal pogla-
vitni identifikacijski simbol, do katerega pa imajo nosilci različne interpretacije. Čeprav se
je kraška identiteta začela izoblikovati že v 19. stoletju, se je njen pomen vnovič začel utrje-
vati in poglabljati s osamosvojitvijo Slovenije, zlasti pa z intenzivnejšim soočenjem Krašev-
cev s procesi globalizacije. Ti so med drugim spodbudili tudi relokalizacijo oz. odkrivanje
tradicionalnih elementov s področja narave in načina življenja, ki pa so v sodobnosti dobi-
li druge funkcije in pomene, kot so jih imeli v preteklosti. V prispevku bodo predstavljeni
različni pomeni kamna na Krasu skozi čas (glavni gradbeni material, simbol revščine, deko-
rativni element, statusni simbol, identifikacijski element idr.), s poudarkom na predstavitvi,
kako se izraža identifikacijska vloga in kakšen pomen pri tem igrajo različni akterji (lokal-
ni politiki, strokovnjaki, gospodarstveniki, lokalni prebivalci). Mirno lahko rečemo, da da-
nes kamen na Krasu ne odraža več simbola revščine, kot je še nekaj desetletij nazaj, temveč
je postal pomemben generator povezovanja preteklega načina življenja s sedanjostjo, posto-
poma pa prihaja v zavest, da bi moral postati tudi vir trajnostnega razvoja.
Ključne besede: Kras, kamen, lokalna identiteta, dediščina
Ognjišča v Vipavski dolini
Špela Ledinek Lozej
V prispevku so na podlagi preučevanja različnih virov predstavljeni oblika, struktura in po-
meni ognjišč ter njihove spremembe v Vipavski dolini. Starejša ognjišča so bila nizka, pro-
strana in sezidana iz kamna. Z razvojem so se krčila po obsegu in višala. Dviganje ognjišč je
sovpadalo z razvojem odvajanja dima prek nape in kamina. Mlajša ognjišča so postavljali na
lesene, kamnite ali zidane stebrne nosilce; tista v hišah premožnejših pa so bila sestavljena
iz klesancev in deležna likovnega oblikovanja in krašenja z geometrično ali rastlinsko mo-
tiviko. V nadaljevanju je opisana še raba in vloga ognjišč v vsakdanjem življenju ter metafo-
133
Interpretacije kamna na Krasu včeraj, danes in jutri
Jasna Fakin Bajec
Namen prispevka je predstaviti proces, kako je kamen na Krasu kot značilen element na-
ravne pokrajine v diskurzu izoblikovanja in utrjevanja regionalne identitete postal pogla-
vitni identifikacijski simbol, do katerega pa imajo nosilci različne interpretacije. Čeprav se
je kraška identiteta začela izoblikovati že v 19. stoletju, se je njen pomen vnovič začel utrje-
vati in poglabljati s osamosvojitvijo Slovenije, zlasti pa z intenzivnejšim soočenjem Krašev-
cev s procesi globalizacije. Ti so med drugim spodbudili tudi relokalizacijo oz. odkrivanje
tradicionalnih elementov s področja narave in načina življenja, ki pa so v sodobnosti dobi-
li druge funkcije in pomene, kot so jih imeli v preteklosti. V prispevku bodo predstavljeni
različni pomeni kamna na Krasu skozi čas (glavni gradbeni material, simbol revščine, deko-
rativni element, statusni simbol, identifikacijski element idr.), s poudarkom na predstavitvi,
kako se izraža identifikacijska vloga in kakšen pomen pri tem igrajo različni akterji (lokal-
ni politiki, strokovnjaki, gospodarstveniki, lokalni prebivalci). Mirno lahko rečemo, da da-
nes kamen na Krasu ne odraža več simbola revščine, kot je še nekaj desetletij nazaj, temveč
je postal pomemben generator povezovanja preteklega načina življenja s sedanjostjo, posto-
poma pa prihaja v zavest, da bi moral postati tudi vir trajnostnega razvoja.
Ključne besede: Kras, kamen, lokalna identiteta, dediščina
Ognjišča v Vipavski dolini
Špela Ledinek Lozej
V prispevku so na podlagi preučevanja različnih virov predstavljeni oblika, struktura in po-
meni ognjišč ter njihove spremembe v Vipavski dolini. Starejša ognjišča so bila nizka, pro-
strana in sezidana iz kamna. Z razvojem so se krčila po obsegu in višala. Dviganje ognjišč je
sovpadalo z razvojem odvajanja dima prek nape in kamina. Mlajša ognjišča so postavljali na
lesene, kamnite ali zidane stebrne nosilce; tista v hišah premožnejših pa so bila sestavljena
iz klesancev in deležna likovnega oblikovanja in krašenja z geometrično ali rastlinsko mo-
tiviko. V nadaljevanju je opisana še raba in vloga ognjišč v vsakdanjem življenju ter metafo-
133
