Page 136 - Hrobat Virloget, Katja, et al., eds. (2015). Stone narratives: heritage, mobility, performance. University of Primorska Press, Koper.
P. 136
stone narratives
rične razsežnosti ognjišč, tj. spomini, predstave in podobe, izoblikovane v vsakdanjih pra-
ksah in na podlagi pripisanih oziroma dogovorjenih pomenov.
Ključne besede: ognjišča, Vipavska dolina, kamnita gradnja
Sajenje, rast in razmnoževanje kamnov
Bojan Baskar
Članek obravnava verovanja, da kamenje raste (v zemlji) in se razmnožuje. Na sledove teh
verovanj naletimo na različnih kontinentih, daleč najbogatejša evidenca o njih pa izhaja iz
Evrope, ki je v teh verovanjih po vsem sodeč prednjačila. Dokler jih moderna znanost ni po-
časi potisnila v ozadje, so bila ta verovanja močno prisotna tudi v razmišljanjih in raziska-
vah zgodnejših filozofov, kemikov, fizikov, mineralogov itn., zato so bogato dokumentirana
tudi v znanstveni literaturi do 18. stoletja. Članek medsebojno artikulira to evropsko tradi-
cijo z etnografskimi in s folklorističnimi pričevanji z drugih koncev sveta.
Ključne besede: verovanje, kamni, kamenje, ki raste, kovine, zgodnje-novoveška znanost,
etnografija
Mitska tradicija v kamnu: »Šmrkave« babe kot elementi obredov
prehoda in družbene kontrole
Katja Hrobat Virloget
Članek izhaja iz folklore o kamnitih babah, ki predstavljajo personifikacije odvratne star-
ke. Percepcija kamnov kot živih bitij spominja na podobne percepcije ne-zahodnjaških kul-
tur, po katerih je oblika tista, ki daje življenje. Avtorica predstavlja nekatera nova odkritja
kamnitih bab s Krasa, Brkinov in Istre in povzema nekatera novejša odkritja o mitskem
kontekstu bab. V folklori, verovanjih in obredih, povezanih z njo, je mogoče prepoznati
določen arhaičen mitski lik s tako vitalnimi, plodnimi kot degradiranimi, starimi poteza-
mi. Čeprav je folklora o babi razširjena po vsem slovanskem svetu, je mogoče najti grote-
skno otroško folkloro o poljubu kamna, »šmrkave« babe, ob prvem obisku mesta, parce-
le ali gozda le v določenih območjih od zgornjega Jadrana do Francije. Avtorica povezuje
to specifično tradicijo (povedke in obrede) z ostanki določenih iniciacijskih obredov ob pr-
vem vstopu v določeno območje ali ob odhodu iz domačega območja, kar je nadaljnje mo-
goče interpretirati v kontekstu teritorialnih in družbenih obredov prehoda. Hkrati so bili
tovrstni liki uporabljani kot močni elementi družbene kontrole otrok. Tradicija o babah
torej daje pomen delom krajine in obratno, inkulturira socialnega posameznika – z omeje-
vanjem gibanja nekoga po krajini in z določanjem njegovega/njenega družbenega statusa.
Ključne besede: živ kamen, baba, obredi prehoda, iniciacijski obred, folklora, Kras
Obiskovanje kraškega podzemlja: razvoj jamskega turizma
v Sloveniji
Petra Kavrečič
Jamski turizem velja za eno izmed najstarejših turističnih dejavnosti na Slovenskem, ki se
je razvila na območju Krasa. Kamniti jamski svet je buril duhove radovednih avanturistov
in raziskovalcev, ki so iskali in odkrivali skrivnosti kraškega podzemlja. V obdobju pred ra-
zvojem modernega turizma so jame obiskovali iz različnih motivov, enega od teh povezuje-
mo tudi z vero. Glavni razlog za obisk pa je vendar bila radovednost, želja po raziskovanju in
134
rične razsežnosti ognjišč, tj. spomini, predstave in podobe, izoblikovane v vsakdanjih pra-
ksah in na podlagi pripisanih oziroma dogovorjenih pomenov.
Ključne besede: ognjišča, Vipavska dolina, kamnita gradnja
Sajenje, rast in razmnoževanje kamnov
Bojan Baskar
Članek obravnava verovanja, da kamenje raste (v zemlji) in se razmnožuje. Na sledove teh
verovanj naletimo na različnih kontinentih, daleč najbogatejša evidenca o njih pa izhaja iz
Evrope, ki je v teh verovanjih po vsem sodeč prednjačila. Dokler jih moderna znanost ni po-
časi potisnila v ozadje, so bila ta verovanja močno prisotna tudi v razmišljanjih in raziska-
vah zgodnejših filozofov, kemikov, fizikov, mineralogov itn., zato so bogato dokumentirana
tudi v znanstveni literaturi do 18. stoletja. Članek medsebojno artikulira to evropsko tradi-
cijo z etnografskimi in s folklorističnimi pričevanji z drugih koncev sveta.
Ključne besede: verovanje, kamni, kamenje, ki raste, kovine, zgodnje-novoveška znanost,
etnografija
Mitska tradicija v kamnu: »Šmrkave« babe kot elementi obredov
prehoda in družbene kontrole
Katja Hrobat Virloget
Članek izhaja iz folklore o kamnitih babah, ki predstavljajo personifikacije odvratne star-
ke. Percepcija kamnov kot živih bitij spominja na podobne percepcije ne-zahodnjaških kul-
tur, po katerih je oblika tista, ki daje življenje. Avtorica predstavlja nekatera nova odkritja
kamnitih bab s Krasa, Brkinov in Istre in povzema nekatera novejša odkritja o mitskem
kontekstu bab. V folklori, verovanjih in obredih, povezanih z njo, je mogoče prepoznati
določen arhaičen mitski lik s tako vitalnimi, plodnimi kot degradiranimi, starimi poteza-
mi. Čeprav je folklora o babi razširjena po vsem slovanskem svetu, je mogoče najti grote-
skno otroško folkloro o poljubu kamna, »šmrkave« babe, ob prvem obisku mesta, parce-
le ali gozda le v določenih območjih od zgornjega Jadrana do Francije. Avtorica povezuje
to specifično tradicijo (povedke in obrede) z ostanki določenih iniciacijskih obredov ob pr-
vem vstopu v določeno območje ali ob odhodu iz domačega območja, kar je nadaljnje mo-
goče interpretirati v kontekstu teritorialnih in družbenih obredov prehoda. Hkrati so bili
tovrstni liki uporabljani kot močni elementi družbene kontrole otrok. Tradicija o babah
torej daje pomen delom krajine in obratno, inkulturira socialnega posameznika – z omeje-
vanjem gibanja nekoga po krajini in z določanjem njegovega/njenega družbenega statusa.
Ključne besede: živ kamen, baba, obredi prehoda, iniciacijski obred, folklora, Kras
Obiskovanje kraškega podzemlja: razvoj jamskega turizma
v Sloveniji
Petra Kavrečič
Jamski turizem velja za eno izmed najstarejših turističnih dejavnosti na Slovenskem, ki se
je razvila na območju Krasa. Kamniti jamski svet je buril duhove radovednih avanturistov
in raziskovalcev, ki so iskali in odkrivali skrivnosti kraškega podzemlja. V obdobju pred ra-
zvojem modernega turizma so jame obiskovali iz različnih motivov, enega od teh povezuje-
mo tudi z vero. Glavni razlog za obisk pa je vendar bila radovednost, želja po raziskovanju in
134