Page 72 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 72
osnove kvalitativnega raziskovanja
Ekološka: zadoščeno ji je takrat, ko je raziskava opravljena v naravnem
okolju oz. kadar lahko ugotovitve raziskave prenesemo v resnične življen-
jske okoliščine in situacije, v katerih se raziskovani pojav spontano odvija.
Konsenzualna validacija – proces preverjanja raziskovalčevih parafraz (vča-
sih pa tudi interpretacij) z udeleženci.
Zanesljivost
Pomeni neodvisnost, stabilnost v času in stabilnost med več raziskovalci ter
metodami. Odgovarja na vprašanja: ali so vprašanja in raziskovalni načrt ja-
sna, je vloga raziskovalca na terenu jasno opredeljena, ali so si podatki iz
več virov podobni, ali je teoretični okvir jasen, kakšna je primerljivost pro-
tokolov zbiranja podatkov pri več raziskovalcih, ujemanje kodiranja.
Nekateri drugi standardi za kvaliteto zaključkov kvalitativne raziskave:
• objektivnost – moč potrditve, refleksija raziskovalca (jasno zave-
danje svoje udeleženosti pri raziskovanju), jasna slika tega, kako
bi lahko drugi ponovili raziskavo; dobro opisana metoda, opisa-
no zaporedje zbiranja podatkov in analize, povezanost zaključk-
ov s prikazi, ali je raziskovalec ekspliciral svoja pričakovanja, vred-
note, pristranskosti in kako bi te lahko vplivale na raziskavo, ali so
bile upoštevane alternativne razlage, ali so podatki shranjeni in
dosegljivi za preverjanja drugih.
• uporabnost – ali uporabniki odkritja razumejo, so jim dosegljiva,
ali so jih sposobni uporabiti, etična vprašanja (ali lahko komu ko-
ristimo oziroma škodimo), ali akcija potem res prinese kakšne do-
brobiti, ali se uporabnikom zdi koristna, da lahko na podlagi ra-
ziskave nekaj spremenijo.
Testiranje zaključkov – kako povečati
zanesljivost in veljavnost
Povečati zaupanje v zaključke. Ohranjati je potrebno objektivnost, paziti,
da se ostaja pri zaključevanju odprt ter da se ne zaključuje na osnovi impli-
citnih teorij in na osnovi pričakovanj oz. želja. Pri tem nam lahko pomaga
konstantno spraševanje: Katerim podatkom lahko najbolj verjamemo? Po-
magamo si s tem, da sledimo modelu »4 R (representability, reactivity, reli-
ability, repeatability)« – reprezentativnost, reaktivnost, zanesljivost, pono-
vljivost.
72
Ekološka: zadoščeno ji je takrat, ko je raziskava opravljena v naravnem
okolju oz. kadar lahko ugotovitve raziskave prenesemo v resnične življen-
jske okoliščine in situacije, v katerih se raziskovani pojav spontano odvija.
Konsenzualna validacija – proces preverjanja raziskovalčevih parafraz (vča-
sih pa tudi interpretacij) z udeleženci.
Zanesljivost
Pomeni neodvisnost, stabilnost v času in stabilnost med več raziskovalci ter
metodami. Odgovarja na vprašanja: ali so vprašanja in raziskovalni načrt ja-
sna, je vloga raziskovalca na terenu jasno opredeljena, ali so si podatki iz
več virov podobni, ali je teoretični okvir jasen, kakšna je primerljivost pro-
tokolov zbiranja podatkov pri več raziskovalcih, ujemanje kodiranja.
Nekateri drugi standardi za kvaliteto zaključkov kvalitativne raziskave:
• objektivnost – moč potrditve, refleksija raziskovalca (jasno zave-
danje svoje udeleženosti pri raziskovanju), jasna slika tega, kako
bi lahko drugi ponovili raziskavo; dobro opisana metoda, opisa-
no zaporedje zbiranja podatkov in analize, povezanost zaključk-
ov s prikazi, ali je raziskovalec ekspliciral svoja pričakovanja, vred-
note, pristranskosti in kako bi te lahko vplivale na raziskavo, ali so
bile upoštevane alternativne razlage, ali so podatki shranjeni in
dosegljivi za preverjanja drugih.
• uporabnost – ali uporabniki odkritja razumejo, so jim dosegljiva,
ali so jih sposobni uporabiti, etična vprašanja (ali lahko komu ko-
ristimo oziroma škodimo), ali akcija potem res prinese kakšne do-
brobiti, ali se uporabnikom zdi koristna, da lahko na podlagi ra-
ziskave nekaj spremenijo.
Testiranje zaključkov – kako povečati
zanesljivost in veljavnost
Povečati zaupanje v zaključke. Ohranjati je potrebno objektivnost, paziti,
da se ostaja pri zaključevanju odprt ter da se ne zaključuje na osnovi impli-
citnih teorij in na osnovi pričakovanj oz. želja. Pri tem nam lahko pomaga
konstantno spraševanje: Katerim podatkom lahko najbolj verjamemo? Po-
magamo si s tem, da sledimo modelu »4 R (representability, reactivity, reli-
ability, repeatability)« – reprezentativnost, reaktivnost, zanesljivost, pono-
vljivost.
72
