Page 134 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 134
upor, nasilje in preživetje
Kmečki upor na Slovenskem leta 1635
Upor leta 1635 je po dosedanjih ugotovitvah v zgodovinopisni literaturi zajel
le deželi Štajersko in Kranjsko v okolici Ljubljane, ter območja ob pomemb-
nih prometnicah v deželi in na Notranjskem, v pričujočem prispevku pred-
stavljeno zaslišanje na devinskem sodišču, ki je sicer tudi spadalo v okvir de-
žele Kranjske, pa dokazuje, da je val nezadovoljstva zajel tudi območje Krasa
med Trstom in Gorico. Za ta upor velja, da je bilo nezadovoljstvo med kmeč-
kim in podložniškim prebivalstvom sicer veliko,5 da pa se v mnogih okoljih
ni razvilo v odkrito nasilje, kar naj bi zlasti veljalo za Kranjsko. Mnogi doku-
menti opozarjajo tudi na izreden interes notranjeavstrijske vlade, ki je posku-
šala odpravljati vzroke za kmečko nezadovoljstvo (zlasti spore med zemljiški-
mi gospodi in podložniki) in je hkrati delovala generalno-preventivno. Ko je
prišlo do odkritega izražanja nasilja, so tako na Kranjskem kot na Štajerskem
nad upornike poslali izurjeno krajišniško vojsko. Ta pa v obeh dednih deže-
lah ni zastrašila samo upornih kmetov, ampak je prizadejala kar veliko škode,
o kateri pričajo številne pritožbe in poročila na graško vlado.
Zahteve upornikov v uporu 1635 so bile različne. Nezadovoljstvo se je ši-
rilo tako zaradi posegov v urbarialne dolžnosti kmetov glede dolžine in na-
čina izvajanja tlake, glede mer, po katerih bodo pobrane določene dajatve,
kakor zaradi novih bremen. Slednje so bile uvedene tako v obliki novih ne-
posrednih bremen na kmečko zemljiško posest, in sicer na osnovi hube kot fi-
skalne enote, kakor tudi v obliki novih obdavčitev trgovine in prometa, ki so
med drugim bremenile tipično fiskalno zanimive tipologije blaga, zlasti sol
in vino. Uporniki so se s svojimi zahtevami pogosto sklicevali na stara, obi-
čajna pravna in davčna razmerja – »staro pravdo«.6 Nova bremena, ki so bila
vezana na odobritev deželnega kneza na podlagi predlogov deželnih stanov
na Kranjskem in Štajerskem zagotovo niso bila enaka, zato vzroki za kmečki
upor niso mogli biti povsem isti v obeh deželah. Tega vidika pa na tem mestu
ne bomo preverjali, ker ne sodi med namene pričujočega prispevka.7
Sicer so za upor leta 1635 značilna manjša, zlasti lokalna žarišča, ki so
bila geografsko precej raztresena. Splošna značilnost pa je, da so bili tam, kjer
je izbruhnilo nasilje, ekscesi praviloma krvavo zatrti. Uradna poročila zemlji-
5 Valentinitsch, »Pritožbe,« 155–59.
6 Koropec, Mi smo tu, 161, 131.
7 Poleg tega za Štajersko nimamo natančnih podatkov o novih bremenih, ki so jih kot posebno kon-
cesijo dobili štajerski deželni stanovi; iz sicer dobrih povzetkov, ki jih je v svoji knjigi objavil J. Ko-
ropec, vendarle umanjka zelo pomemben del analize, ki bi primerjal vzroke kmečkega nezadovolj-
stva med posameznimi deželami, zlasti na področju novih obremenitev različnih vrst trgovskega
blaga.
134
Kmečki upor na Slovenskem leta 1635
Upor leta 1635 je po dosedanjih ugotovitvah v zgodovinopisni literaturi zajel
le deželi Štajersko in Kranjsko v okolici Ljubljane, ter območja ob pomemb-
nih prometnicah v deželi in na Notranjskem, v pričujočem prispevku pred-
stavljeno zaslišanje na devinskem sodišču, ki je sicer tudi spadalo v okvir de-
žele Kranjske, pa dokazuje, da je val nezadovoljstva zajel tudi območje Krasa
med Trstom in Gorico. Za ta upor velja, da je bilo nezadovoljstvo med kmeč-
kim in podložniškim prebivalstvom sicer veliko,5 da pa se v mnogih okoljih
ni razvilo v odkrito nasilje, kar naj bi zlasti veljalo za Kranjsko. Mnogi doku-
menti opozarjajo tudi na izreden interes notranjeavstrijske vlade, ki je posku-
šala odpravljati vzroke za kmečko nezadovoljstvo (zlasti spore med zemljiški-
mi gospodi in podložniki) in je hkrati delovala generalno-preventivno. Ko je
prišlo do odkritega izražanja nasilja, so tako na Kranjskem kot na Štajerskem
nad upornike poslali izurjeno krajišniško vojsko. Ta pa v obeh dednih deže-
lah ni zastrašila samo upornih kmetov, ampak je prizadejala kar veliko škode,
o kateri pričajo številne pritožbe in poročila na graško vlado.
Zahteve upornikov v uporu 1635 so bile različne. Nezadovoljstvo se je ši-
rilo tako zaradi posegov v urbarialne dolžnosti kmetov glede dolžine in na-
čina izvajanja tlake, glede mer, po katerih bodo pobrane določene dajatve,
kakor zaradi novih bremen. Slednje so bile uvedene tako v obliki novih ne-
posrednih bremen na kmečko zemljiško posest, in sicer na osnovi hube kot fi-
skalne enote, kakor tudi v obliki novih obdavčitev trgovine in prometa, ki so
med drugim bremenile tipično fiskalno zanimive tipologije blaga, zlasti sol
in vino. Uporniki so se s svojimi zahtevami pogosto sklicevali na stara, obi-
čajna pravna in davčna razmerja – »staro pravdo«.6 Nova bremena, ki so bila
vezana na odobritev deželnega kneza na podlagi predlogov deželnih stanov
na Kranjskem in Štajerskem zagotovo niso bila enaka, zato vzroki za kmečki
upor niso mogli biti povsem isti v obeh deželah. Tega vidika pa na tem mestu
ne bomo preverjali, ker ne sodi med namene pričujočega prispevka.7
Sicer so za upor leta 1635 značilna manjša, zlasti lokalna žarišča, ki so
bila geografsko precej raztresena. Splošna značilnost pa je, da so bili tam, kjer
je izbruhnilo nasilje, ekscesi praviloma krvavo zatrti. Uradna poročila zemlji-
5 Valentinitsch, »Pritožbe,« 155–59.
6 Koropec, Mi smo tu, 161, 131.
7 Poleg tega za Štajersko nimamo natančnih podatkov o novih bremenih, ki so jih kot posebno kon-
cesijo dobili štajerski deželni stanovi; iz sicer dobrih povzetkov, ki jih je v svoji knjigi objavil J. Ko-
ropec, vendarle umanjka zelo pomemben del analize, ki bi primerjal vzroke kmečkega nezadovolj-
stva med posameznimi deželami, zlasti na področju novih obremenitev različnih vrst trgovskega
blaga.
134
