Page 138 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 138
upor, nasilje in preživetje
o obsegu upora na Kranjskem trdil, »da je bil precej močnejši, kot bi se zdelo
po neposrednih vesteh o njem«.20
V drugi polovici meseca se je tudi na Kranjskem upor razširil in zajel
vasi v okolici Bleda, Kamnika, Škofje Loke, Kranja, Stične in Kočevskega (z
Žužemberkom) ter Bele krajine (Kostel, Poljane, Metlika).21 Že 8. maja je
upor izbruhnil tudi na Notranjskem, kjer so se uporniški podvigi nadaljevali
v juniju, kot bomo še na kratko povzeli v nadaljevanju.
Kje je v resnici prišlo do odkritega nasilja, napadov in ropanj gradov in
gospodarskih poslopij, pričajo sodni procesi, ki so sledili zatrtju upora. Po ne-
katerih podatkih je bilo na Štajerskem oplenjenih 35, po drugem seznamu 67
in po tretjem še več gradov, samostanov in župnišč, na Kranjskem pa naj bi
»padlo v kmečke roke« okoli 20 gradov.22 Seveda je treba tovrstne podatke je-
mati z veliko mero previdnosti, saj zagotovo pretiravajo, kot je to naredil pisec
v kroniki samostana Novi Klošter.23 Kranjskih poročil o škodi po uporu no-
tranjeavstrijska vlada ni sistematično zbirala, gotovo pa je, da je škoda nastala
v Postojni, v okolici Moravč in na Šilentabru.24 Med obtožbami na posamez-
nih sodnih procesih je izstopalo izrazito nasilje proti oderuhu v Laškem,25 in
organizirano zbiranje upornikov, za kar so s smrtjo kaznovali voditelje upo-
rov tako na Štajerskem kot na Kranjskem. Edina smrtna obsodba v Ljubljani
je bila izrečena Juriju Levcu, ki je spodbujal upornike v okolici Moravč,26 in ne
kmetom, ki so se spopadli pri Šilentabru.
20 Grafenauer, Kmečki upori, 300, in Blaznik, »Upori loških podložnikov.«
21 Koropec, Mi smo tu, 129–52.
22 Na notranjeavstrijski vladi so se ohranila zgolj poročila za upoštevanje škode v župnišču v Šentju-
rju, štirih mitnic vranskega višjega mitničarja, prošnja Zofije Conti za grad Golič in g. Gaisruc-
ka (za Jelše in Bukovje); poročilo je poslal še Turnov prokurator (Borl, Črna), Slovenska Bistrica,
Teharje in Ana Marija Werneck in Schrattenbach za svoje gradove (Gradič, Lemberg, Ojstrica,
Podgrad, Prebold, Hackenberg), Koropec, Mi smo tu, 105, 211. Podatek o Kranjski v Štih and Si-
moniti, Na stičišču svetov, 270, čeprav brez navedbe vira; Grafenauer v svojih delih (zlasti Kmečki upo-
ri, 300–02) ne navaja konkretnih številk.
23 Mell, »Der windische Bauernaufstand,« 205–62; Koropec, Mi smo tu, 146.
24 S temi nasilnimi dejanji so bili povezani podložniki, ki so bili zaprti v ljubljanskem zaporu na Tran-
či. Prav tako ni jasno, pod katero jurisdikcijo so spadali podložniki, ki jim je brez pooblastil sodil
in sodbe izrekel žumberški glavar Rudolf Paradajzer, Koropec, Mi smo tu, p. 198. Med uporniki so
bili tudi kmetje z Moravškega. Šorn navaja, da je Ljubljana izpustila štiri podložnike Georga Sigis-
munda Paradajzerja grofa Gallemberga. Mestnega pisarja so zadolžili, da grofu poroča o dogod-
ku, Šorn, »Ljubljana,« 25; Koropec, 198; ZAL, LJU-489, Cod. I, 1635, 379–80.
25 Temu so grozili, da mu prevrtajo koleno, Koropec, Mi smo tu, 19.
26 Po ponovnem pregledu gradiva je bilo ugotovljeno, da četudi mu je bila izrečena najhujša kazen
usmrtitve s mečem in nato razčetverjenja, so dele njegovega trupla (die 4 scarsi eingegraben) še isti
dan zakopali, za kar so plačali mestnemu grobarju, ZAL, LJU-489, cod. XIII., 136.
138
o obsegu upora na Kranjskem trdil, »da je bil precej močnejši, kot bi se zdelo
po neposrednih vesteh o njem«.20
V drugi polovici meseca se je tudi na Kranjskem upor razširil in zajel
vasi v okolici Bleda, Kamnika, Škofje Loke, Kranja, Stične in Kočevskega (z
Žužemberkom) ter Bele krajine (Kostel, Poljane, Metlika).21 Že 8. maja je
upor izbruhnil tudi na Notranjskem, kjer so se uporniški podvigi nadaljevali
v juniju, kot bomo še na kratko povzeli v nadaljevanju.
Kje je v resnici prišlo do odkritega nasilja, napadov in ropanj gradov in
gospodarskih poslopij, pričajo sodni procesi, ki so sledili zatrtju upora. Po ne-
katerih podatkih je bilo na Štajerskem oplenjenih 35, po drugem seznamu 67
in po tretjem še več gradov, samostanov in župnišč, na Kranjskem pa naj bi
»padlo v kmečke roke« okoli 20 gradov.22 Seveda je treba tovrstne podatke je-
mati z veliko mero previdnosti, saj zagotovo pretiravajo, kot je to naredil pisec
v kroniki samostana Novi Klošter.23 Kranjskih poročil o škodi po uporu no-
tranjeavstrijska vlada ni sistematično zbirala, gotovo pa je, da je škoda nastala
v Postojni, v okolici Moravč in na Šilentabru.24 Med obtožbami na posamez-
nih sodnih procesih je izstopalo izrazito nasilje proti oderuhu v Laškem,25 in
organizirano zbiranje upornikov, za kar so s smrtjo kaznovali voditelje upo-
rov tako na Štajerskem kot na Kranjskem. Edina smrtna obsodba v Ljubljani
je bila izrečena Juriju Levcu, ki je spodbujal upornike v okolici Moravč,26 in ne
kmetom, ki so se spopadli pri Šilentabru.
20 Grafenauer, Kmečki upori, 300, in Blaznik, »Upori loških podložnikov.«
21 Koropec, Mi smo tu, 129–52.
22 Na notranjeavstrijski vladi so se ohranila zgolj poročila za upoštevanje škode v župnišču v Šentju-
rju, štirih mitnic vranskega višjega mitničarja, prošnja Zofije Conti za grad Golič in g. Gaisruc-
ka (za Jelše in Bukovje); poročilo je poslal še Turnov prokurator (Borl, Črna), Slovenska Bistrica,
Teharje in Ana Marija Werneck in Schrattenbach za svoje gradove (Gradič, Lemberg, Ojstrica,
Podgrad, Prebold, Hackenberg), Koropec, Mi smo tu, 105, 211. Podatek o Kranjski v Štih and Si-
moniti, Na stičišču svetov, 270, čeprav brez navedbe vira; Grafenauer v svojih delih (zlasti Kmečki upo-
ri, 300–02) ne navaja konkretnih številk.
23 Mell, »Der windische Bauernaufstand,« 205–62; Koropec, Mi smo tu, 146.
24 S temi nasilnimi dejanji so bili povezani podložniki, ki so bili zaprti v ljubljanskem zaporu na Tran-
či. Prav tako ni jasno, pod katero jurisdikcijo so spadali podložniki, ki jim je brez pooblastil sodil
in sodbe izrekel žumberški glavar Rudolf Paradajzer, Koropec, Mi smo tu, p. 198. Med uporniki so
bili tudi kmetje z Moravškega. Šorn navaja, da je Ljubljana izpustila štiri podložnike Georga Sigis-
munda Paradajzerja grofa Gallemberga. Mestnega pisarja so zadolžili, da grofu poroča o dogod-
ku, Šorn, »Ljubljana,« 25; Koropec, 198; ZAL, LJU-489, Cod. I, 1635, 379–80.
25 Temu so grozili, da mu prevrtajo koleno, Koropec, Mi smo tu, 19.
26 Po ponovnem pregledu gradiva je bilo ugotovljeno, da četudi mu je bila izrečena najhujša kazen
usmrtitve s mečem in nato razčetverjenja, so dele njegovega trupla (die 4 scarsi eingegraben) še isti
dan zakopali, za kar so plačali mestnemu grobarju, ZAL, LJU-489, cod. XIII., 136.
138
