Page 136 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 136
upor, nasilje in preživetje

cer zahteval, da je moral Schrattenbach uporabo vojske najaviti vladi. A Felik-
su Schrattenbachu, gospodu v Ojstrici, se je tudi ta izredni ukrep zdel premil.
Potem ko je 13. aprila 1635 nadrejenim organom sporočil, da bo izkoristil po-
oblastila in poklical vojsko, je hitro prišlo do nasilnih spopadov s kmeti. 21.
aprila 1635 se je prvi spopad med kmeti in vojsko štajerskih deželnih stanov
zgodil v Grajski vasi, kjer naj bi bili zbrani uporniki podložni zlasti ojstriške-
mu gospostvu.12

Upor se je hitro razširil na manjše mestne in trške naselbine, kakršni sta
bili Laško in Prebold, kmalu pa tudi po posameznih gospostvih, zlasti tistih,
ki so bila v rokah vojaškega plemstva, kar se pri urejanju odnosa med kme-
ti in zemljiškimi gospodi izpostavlja kot posebej težka okoliščina pri pogaja-
njih. Zlasti Laško so uporniki napadli, da so dobili orožje. Upor je v 14 dneh
(do 8. maja) zajel dve vojaški četrti Štajerske, tako da se je raztezal do Pohor-
ja do Frama, zahodnega dela Ptujskega polja, Studenic in Žusma. Na zgor-
njem Štajerskem pa se je upor razširil v okolico Judenburga. Tudi v primeru
vsaj dveh drugih zemljiških gospodov, to je samostana Studenice in minorit-
skega samostana na Ptuju, je šlo za nadaljevanje očitno nerešenih sporov med
zemljiškimi gospodi in podložniki, ki so trajali že več let. Najhujši ekscesi so
se na Štajerskem zgodili do 14. maja.13 V vojaških poročilih iz teh dni je kar
nekaj navedb o kmečkih zborovanjih na Štajerskem (Fram, več vasi v okolici
Laškega). Glede na število zajetih in nato zaslišanih upornikov je bilo najbolj
nemirno na zemljiških posestih gospostev Laško, Šoštanj, Velenje, Žiče, Gor-
nji grad in na vseh posestih Feliksa Schrattenbacha.14 Na Štajerskem so zaradi
suma sodelovanja v uporu (in kraj) zaslišali vsaj 150 kmetov,15 medtem ko jih je
bilo na prvem seznamu osumljenih, ki so sodelovali v uporu, 35.

12 Koropec, Mi smo tu, 127. Vedno se v poročilih navaja, komu so bili podložni upirajoči se kmetje, ne
pa od kod so prihajali. Gre lahko za kmete iz vseh ali samo nekaterih vasi, ki so spadale pod dolo-
čeno zemljiško gospostvo.

13 Koropec, Mi smo tu, 146, glej tudi Pferschy, »Zur Problematik,« 73–89; Mell, »Der windische
Bauernaufstand,« 205–62.

14 Zlasti pa je upor zajel področja Gornjega Grada, Mozirja, Šoštanja, Slovenskih Konjic, Slovenske
Bistrice, Laškega, Žalca, Celja in Velenja, širšega področja Trbovelj, Jurkloštra, Šmarja pri Jelšah in
Šentjurja, Frama pri Mariboru ter posesti samostana Studenice, Radeče in Šira ter v okolici Ptuja,
Koropec, Mi smo tu, 168–182.

15 V Celju je bilo pred spodnještajerskim krvnim sodnikom zaslišanih kar 110 upornikov (kazen so
predlagali za 48 upornikov, na koncu so jih 69 s posebno prisego in z določenimi globami izpustili
iz zapora). Del upornikov iz štajerske četrti je zajela štajerska deželna vojska in jih odpeljala v Gra-
dec, kjer jim je sodil graški mestni sodnik. Upornikom iz okolice Maribora pa je sodil mariborski
mestni sodnik (zaslišanih je bilo 35, 14 naj se jih izpustilo, 4 pa usmrtilo). V Ljubljani je bilo zaprtih
neznano število kmetov, zaslišali pa so jih le 24 in obsodili 4, Koropec, Mi smo tu, 139, 194, 197, 213–
214.

136
   131   132   133   134   135   136   137   138   139   140   141