Page 142 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 142
upor, nasilje in preživetje
prišel ukaz, da je treba plačati poldrugi goldinar po hubi, so namreč »vsi izre-
kali namero, da ne bodo plačali«. Ti, ki so se izrekali proti plačevanju, so bili
Tomaž in Šimec Vran, Marko Milič iz Repna, Mihael Milič, Ivan Milič, Juri
Vran in veliko drugih, o tem pa so govorili vsi in večkrat, v Zgoniku, Gabrov-
cu, Repniču in nekateri iz Šempolaja, ki so hodili k maši v Zgonik. Sam ni ve-
del, da bi kdo hodil po vaseh preverjat vzdušje ali nagovarjat k uporu, je pa
res, da kadarkoli in kjerkoli je bil, je vselej slišal, da se je govorilo o tej zade-
vi. Govorilo se je tudi, da namerava devinski gospod nad puntarje poslati 200
mož in devinski podložniki bi se po mnenju Simonete odzvali »rade volje, saj
je treba ubogati gospode«. Od starega župana iz Šempolaja je tudi slišal, da
je devinski gospod Ivan Filip Thurn šel na Pivško »popravit tiste ljudi, da ne
bi prišli sem«, kar se očitno nanaša na spopad z uporniki v Šilentabru, ki se
je zgodil tri dni pred vaškim praznikom v Križu, ko so tekli ti pogovori, a k
temu se vračamo v zaključku. Tudi sicer naj bi se prebivalci devinskega gospo-
stva ne nagibali k uporu, izjema so bili le mnogi vaščani Skopega, ki naj bi bili
»kot tisti iz Kranjske in Pivškega«, kakor je na šagri v Križu povedal birič oz.
častnik (officiale) Peter Obad.
Kakšen dvom pa zbuja izjava zaslišanca, da ni seznanjen s tem, ali so bile
tudi na območju devinskega deželskega sodišča uvedene iste novosti, ki so
sprožile večje nezadovoljstvo na Pivškem, to so novi daci na sol, vino in drugo.
Ne nazadnje je v Štivanu bila mitnica. Tudi sicer iz zaslišanja kljub poskusom
izmikanja jasno izhaja, da se je med kmečkim prebivalstvom veliko govorilo o
uporu in o novih davščinah, ki so ga vzbudile. Tako je Simoneta povedal, da
je včasih, ko je šel k maši, slišal različne ljudi govoriti, da so mitničarji in go-
spodje slabo naredili, ko so uvedli nova bremena na sol in vino. Ne spominja
pa se, da bi neki Mihael Vran posebno »veliko govoril o tej zadevi«, so pa o
njej govorili drugi na vaškem trgu, čeprav se ne spominja njihovih imen, in si-
cer kljub temu da je »napenjal ušesa«, saj je bil dan in noč v službi devinske-
ga gospoda in je skušal izvedeti, če se je kaj reklo proti gospodu, da bi ga lah-
ko prišel obvestiti. Zaradi tega naj bi se tudi bal zase v primeru morebitnega
upora. Nato je vendarle povedal, kako je Mihael Vran v začetku junija na va-
škem trgu ob prisotnosti velikega števila ljudi (mdr. županovega sina Gregor-
ja Škerka in Jakoba Vrana, Ivanovega sina) izjavil, da »mi hočemo biti osvobo-
jeni teh novih davščin na sol, vino in drugih uvedenih novosti«, ter trdil, da
bi v ta namen morali napisati pritožbo, ne pa tudi, da se morajo upreti. Simo-
neta je pristavil, da omenjeni »Vran se dela dohtarja in bi se prepiral še s svojo
materjo« (l'Vran, che fa il Dottor, et litigheria con sua Madre), ter izrazil mne-
nje, da pritožbe na koncu niso sestavili, ker niso bili dovolj enotni, zlasti pa
142
prišel ukaz, da je treba plačati poldrugi goldinar po hubi, so namreč »vsi izre-
kali namero, da ne bodo plačali«. Ti, ki so se izrekali proti plačevanju, so bili
Tomaž in Šimec Vran, Marko Milič iz Repna, Mihael Milič, Ivan Milič, Juri
Vran in veliko drugih, o tem pa so govorili vsi in večkrat, v Zgoniku, Gabrov-
cu, Repniču in nekateri iz Šempolaja, ki so hodili k maši v Zgonik. Sam ni ve-
del, da bi kdo hodil po vaseh preverjat vzdušje ali nagovarjat k uporu, je pa
res, da kadarkoli in kjerkoli je bil, je vselej slišal, da se je govorilo o tej zade-
vi. Govorilo se je tudi, da namerava devinski gospod nad puntarje poslati 200
mož in devinski podložniki bi se po mnenju Simonete odzvali »rade volje, saj
je treba ubogati gospode«. Od starega župana iz Šempolaja je tudi slišal, da
je devinski gospod Ivan Filip Thurn šel na Pivško »popravit tiste ljudi, da ne
bi prišli sem«, kar se očitno nanaša na spopad z uporniki v Šilentabru, ki se
je zgodil tri dni pred vaškim praznikom v Križu, ko so tekli ti pogovori, a k
temu se vračamo v zaključku. Tudi sicer naj bi se prebivalci devinskega gospo-
stva ne nagibali k uporu, izjema so bili le mnogi vaščani Skopega, ki naj bi bili
»kot tisti iz Kranjske in Pivškega«, kakor je na šagri v Križu povedal birič oz.
častnik (officiale) Peter Obad.
Kakšen dvom pa zbuja izjava zaslišanca, da ni seznanjen s tem, ali so bile
tudi na območju devinskega deželskega sodišča uvedene iste novosti, ki so
sprožile večje nezadovoljstvo na Pivškem, to so novi daci na sol, vino in drugo.
Ne nazadnje je v Štivanu bila mitnica. Tudi sicer iz zaslišanja kljub poskusom
izmikanja jasno izhaja, da se je med kmečkim prebivalstvom veliko govorilo o
uporu in o novih davščinah, ki so ga vzbudile. Tako je Simoneta povedal, da
je včasih, ko je šel k maši, slišal različne ljudi govoriti, da so mitničarji in go-
spodje slabo naredili, ko so uvedli nova bremena na sol in vino. Ne spominja
pa se, da bi neki Mihael Vran posebno »veliko govoril o tej zadevi«, so pa o
njej govorili drugi na vaškem trgu, čeprav se ne spominja njihovih imen, in si-
cer kljub temu da je »napenjal ušesa«, saj je bil dan in noč v službi devinske-
ga gospoda in je skušal izvedeti, če se je kaj reklo proti gospodu, da bi ga lah-
ko prišel obvestiti. Zaradi tega naj bi se tudi bal zase v primeru morebitnega
upora. Nato je vendarle povedal, kako je Mihael Vran v začetku junija na va-
škem trgu ob prisotnosti velikega števila ljudi (mdr. županovega sina Gregor-
ja Škerka in Jakoba Vrana, Ivanovega sina) izjavil, da »mi hočemo biti osvobo-
jeni teh novih davščin na sol, vino in drugih uvedenih novosti«, ter trdil, da
bi v ta namen morali napisati pritožbo, ne pa tudi, da se morajo upreti. Simo-
neta je pristavil, da omenjeni »Vran se dela dohtarja in bi se prepiral še s svojo
materjo« (l'Vran, che fa il Dottor, et litigheria con sua Madre), ter izrazil mne-
nje, da pritožbe na koncu niso sestavili, ker niso bili dovolj enotni, zlasti pa
142
