Page 144 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 144
upor, nasilje in preživetje
nje svojih stališč. Naposled so se očitno odločili za skupen nastop na sejmu v
Štivanu in v ta namen verjetno sklenili dogovor ali sporazum. Na sejmu so iz-
koristili običajno slovesnost z dvigom zastave, ki so se je tradicionalno udele-
ževali vsi župani devinskega gospostva oziroma deželskega sodišča, in se poja-
vili v bistveno večjem številu, po vsej verjetnosti eden po hubi. Tako združeni
so z javnim nastopom očitno izrazili svoje nezadovoljstvo z novimi bremeni
ter zahtevo po njihovi odpravi in spoštovanju starih običajev.
Uporniški vzgibi in komunikacija med kmeti na Krasu
Čeprav se skozi zaslišanje nikoli ne omeni nobenega nasilnega dejanja s
strani devinskih podložnikov, je mogoče sklepati, da je bil že tak vnaprej
dogovorjen, koordiniran, skupen in množičen javni nastop z jasno izraženo
zahtevo po odpravi novih bremen in povratku k starim običajem s strani
sodnika interpretiran kot uporniško dejanje, kot »vstaja« (sollevatione) ali
vsaj njen zametek. Čeprav so zaslišanje začasno prekinili in dobro obvešče-
nega Simoneto odslovili na njegov dom (constitutus remissus ad suum locum),
so obenem odredili oblikovanje in izvedbo procesa z namenom, da se zadeve
ugotovijo in dokažejo (iussum processum formari ad effectum /videndi et pro-
bandi/).
Sojenje zaprtim vodjem je v tem uporu sicer postalo privilegij cesarja
in zato so lahko samo od njega in njegovih organov imenovani sodniki vo-
dili preiskovalne procese proti vodjem upora (v Ljubljani, Gradcu, Mariboru
in Celju), končno sodbo pa je lahko izrekel samo cesar. Kranjskim upornim
podložnikom so sodili v Ljubljani, kakor je tudi zahtevala cesarska resolucija
z dne 13. julija 1635.31 V devinskem primeru naš vir predstavlja zapisnik neka-
kšnega predhodnega, informativnega zaslišanja, na koncu katerega se lahko
odredi izvedba pravega procesa. To pa še ni v nasprotju z omenjeno resoluci-
jo, saj se je naše zaslišanje vršilo 25. junija, torej preden je bila izdana. Vendar
drugih, kasnejših procesnih dokumentov nismo zasledili.
Odklonilni odnos do stanovskih bremen je sicer segal že v pretekla leta.
Iz revizije zaostalih davkov v deželi, ki so jo kranjski deželni stanovi opravili
leta 1625, izhaja, da so bili med dolžniki oziroma »uporniki« plačilu hubnega
goldinarja tudi podložniki devinskega gospostva.32 Na ozemlju Kranjske ob
31 ZAL, LJU-489, Cod. I, 1635, 342. Podobna navodila so 18. 7. dobili tudi v Celju in Mariboru, Koro-
pec, Mi smo tu, p. 164, 198. Posebej pa se je vlada pritožila, ko je izvedela, da je žužemberški glavar
kar sam obsodil svoje upornike.
32 Hubni goldinar je poleg rednega in izrednega, mlinarskega in kajžarskega denarja predstavljal ene-
ga od deželnoknežjih dohodkov na kmečko posest, Košir, Stanovska uprava, 96, 99, 102–103. Poleg
tega so stanovi leta 1630 omenjali še novi in stari hišni goldinar. Leta 1631 je cesar od prezadolže-
nih in že nesolventnih kranjskih deželnih stanov zahteval, da prevzamejo še dodatnih 800.000 gol-
dinarjev deželnoknežjih dolgov, medtem ko jih je Štajerska prevzela 1.600.000. Pobirati so se za-
144
nje svojih stališč. Naposled so se očitno odločili za skupen nastop na sejmu v
Štivanu in v ta namen verjetno sklenili dogovor ali sporazum. Na sejmu so iz-
koristili običajno slovesnost z dvigom zastave, ki so se je tradicionalno udele-
ževali vsi župani devinskega gospostva oziroma deželskega sodišča, in se poja-
vili v bistveno večjem številu, po vsej verjetnosti eden po hubi. Tako združeni
so z javnim nastopom očitno izrazili svoje nezadovoljstvo z novimi bremeni
ter zahtevo po njihovi odpravi in spoštovanju starih običajev.
Uporniški vzgibi in komunikacija med kmeti na Krasu
Čeprav se skozi zaslišanje nikoli ne omeni nobenega nasilnega dejanja s
strani devinskih podložnikov, je mogoče sklepati, da je bil že tak vnaprej
dogovorjen, koordiniran, skupen in množičen javni nastop z jasno izraženo
zahtevo po odpravi novih bremen in povratku k starim običajem s strani
sodnika interpretiran kot uporniško dejanje, kot »vstaja« (sollevatione) ali
vsaj njen zametek. Čeprav so zaslišanje začasno prekinili in dobro obvešče-
nega Simoneto odslovili na njegov dom (constitutus remissus ad suum locum),
so obenem odredili oblikovanje in izvedbo procesa z namenom, da se zadeve
ugotovijo in dokažejo (iussum processum formari ad effectum /videndi et pro-
bandi/).
Sojenje zaprtim vodjem je v tem uporu sicer postalo privilegij cesarja
in zato so lahko samo od njega in njegovih organov imenovani sodniki vo-
dili preiskovalne procese proti vodjem upora (v Ljubljani, Gradcu, Mariboru
in Celju), končno sodbo pa je lahko izrekel samo cesar. Kranjskim upornim
podložnikom so sodili v Ljubljani, kakor je tudi zahtevala cesarska resolucija
z dne 13. julija 1635.31 V devinskem primeru naš vir predstavlja zapisnik neka-
kšnega predhodnega, informativnega zaslišanja, na koncu katerega se lahko
odredi izvedba pravega procesa. To pa še ni v nasprotju z omenjeno resoluci-
jo, saj se je naše zaslišanje vršilo 25. junija, torej preden je bila izdana. Vendar
drugih, kasnejših procesnih dokumentov nismo zasledili.
Odklonilni odnos do stanovskih bremen je sicer segal že v pretekla leta.
Iz revizije zaostalih davkov v deželi, ki so jo kranjski deželni stanovi opravili
leta 1625, izhaja, da so bili med dolžniki oziroma »uporniki« plačilu hubnega
goldinarja tudi podložniki devinskega gospostva.32 Na ozemlju Kranjske ob
31 ZAL, LJU-489, Cod. I, 1635, 342. Podobna navodila so 18. 7. dobili tudi v Celju in Mariboru, Koro-
pec, Mi smo tu, p. 164, 198. Posebej pa se je vlada pritožila, ko je izvedela, da je žužemberški glavar
kar sam obsodil svoje upornike.
32 Hubni goldinar je poleg rednega in izrednega, mlinarskega in kajžarskega denarja predstavljal ene-
ga od deželnoknežjih dohodkov na kmečko posest, Košir, Stanovska uprava, 96, 99, 102–103. Poleg
tega so stanovi leta 1630 omenjali še novi in stari hišni goldinar. Leta 1631 je cesar od prezadolže-
nih in že nesolventnih kranjskih deželnih stanov zahteval, da prevzamejo še dodatnih 800.000 gol-
dinarjev deželnoknežjih dolgov, medtem ko jih je Štajerska prevzela 1.600.000. Pobirati so se za-
144
