Page 148 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 148
upor, nasilje in preživetje
na drugem kot na komuniciranju, na pretoku informacij tudi na razmeroma
dolge razdalje. Sicer pa velja omeniti še to, da so se kmetje na devinskem ob-
močju najprej odločili za neke vrste »javno pritožbo«, za katero so v bistvu
izkoristili obstoječi, običajni ritual ob odprtju sejma. To pa je precej skladno z
običajnim načinom izražanja ljudskih skupnosti v novem veku, ki je bil prežet
z ritualnostjo,47 kakor tudi nezadovoljstva in odpora s strani kmetov na Slo-
venskem, saj so ti praviloma najprej posegali po razpoložljivih pravnih sred-
stvih in šele nato po (bolj ali manj ritualiziranih) nasilnih prijemih in odkri-
tem uporu.
Nekaj novih izsledkov o uporu 1635 na Slovenskem
Tudi na primeru širšega kmečkega upora leta 1635 na Slovenskem se izkazu-
je, kako odnos med kmečkimi uporniki in predstavniki drugih družbenih
skupin ni bil nujno in izključno antagonističen, ampak da so očitno obstajali
tudi vertikalne naveze in skupni interesi. To je sicer dokaj značilno za kmečke
upore. Na podlagi dosedanjega poznavanja dogajanja ob tem uporu, tako na
Štajerskem in na Kranjskem kakor v našem devinskem primeru, pa ni znakov
povezovanja ali vzajemne instrumentalizacije med upornimi kmeti in najviš-
jim družbenim slojem, to je plemstvom, ki se kaže v marsikaterem drugem
primeru.48
Devinski primer jasno kaže nekatere razširjene značilnosti kmečke
upornosti in odnosa do nje. Zaslišanje in očitno poizvedovanje gosposkih or-
ganov v Devinu potrjujeta strah in pozornost fevdalnih gospodov do upora.
Iz sodnega protokola je jasno razvidno, da gospod v devinskem deželskem so-
dišču deluje preventivno. Ne nazadnje so kmečki upori že v začetku 16. sto-
letja predstavljali del kolektivnega strahu elit in so bili zakoreninjeni v social-
nem spominu oblasti49 – torej dela plemstva, meščanstva50 in intelektualcev
– kot šiba božja,51 ki ne ogroža samo fevdalnih odnosov, ampak družbo kot
celoto. Uradna poročila zemljiških gospodov, ki jih pošiljajo na deželne or-
gane v obeh mesecih, kot traja upor, so polna strahu in včasih stereotipne-
ga poročanja o nevarnih kmetih, njihovi organiziranosti in oborožitvi, njiho-
vih podvigih in ropanjih. Strah elit prikazujejo tudi vprašanja, ki so jih dali
47 Muir, Ritual in Early Modern Europe.
48 Panjek, »Predgovor,« v Bianco, Krvavi pust 1511, 14.
49 Prim. Bianco, Krvavi pust 1511, 88.
50 Med številnimi ukrepi, ki jih uvede Ljubljana na začetku upora, je tudi plačevanje slov, ki jim bodo
dovolj hitro sporočali novice, ZAL, LJU-488, Cod. I, 302.
51 Glej tudi disertacijo B. Grafenauerja iz leta 1944 (prim.: Grafenauer, »Boj za staro pravdo.«), v ka-
terih je najti podobno retoriko strahu, kot jo omenja in predstavlja Bianco, Krvavi pust 1511, 87–
105.
148
na drugem kot na komuniciranju, na pretoku informacij tudi na razmeroma
dolge razdalje. Sicer pa velja omeniti še to, da so se kmetje na devinskem ob-
močju najprej odločili za neke vrste »javno pritožbo«, za katero so v bistvu
izkoristili obstoječi, običajni ritual ob odprtju sejma. To pa je precej skladno z
običajnim načinom izražanja ljudskih skupnosti v novem veku, ki je bil prežet
z ritualnostjo,47 kakor tudi nezadovoljstva in odpora s strani kmetov na Slo-
venskem, saj so ti praviloma najprej posegali po razpoložljivih pravnih sred-
stvih in šele nato po (bolj ali manj ritualiziranih) nasilnih prijemih in odkri-
tem uporu.
Nekaj novih izsledkov o uporu 1635 na Slovenskem
Tudi na primeru širšega kmečkega upora leta 1635 na Slovenskem se izkazu-
je, kako odnos med kmečkimi uporniki in predstavniki drugih družbenih
skupin ni bil nujno in izključno antagonističen, ampak da so očitno obstajali
tudi vertikalne naveze in skupni interesi. To je sicer dokaj značilno za kmečke
upore. Na podlagi dosedanjega poznavanja dogajanja ob tem uporu, tako na
Štajerskem in na Kranjskem kakor v našem devinskem primeru, pa ni znakov
povezovanja ali vzajemne instrumentalizacije med upornimi kmeti in najviš-
jim družbenim slojem, to je plemstvom, ki se kaže v marsikaterem drugem
primeru.48
Devinski primer jasno kaže nekatere razširjene značilnosti kmečke
upornosti in odnosa do nje. Zaslišanje in očitno poizvedovanje gosposkih or-
ganov v Devinu potrjujeta strah in pozornost fevdalnih gospodov do upora.
Iz sodnega protokola je jasno razvidno, da gospod v devinskem deželskem so-
dišču deluje preventivno. Ne nazadnje so kmečki upori že v začetku 16. sto-
letja predstavljali del kolektivnega strahu elit in so bili zakoreninjeni v social-
nem spominu oblasti49 – torej dela plemstva, meščanstva50 in intelektualcev
– kot šiba božja,51 ki ne ogroža samo fevdalnih odnosov, ampak družbo kot
celoto. Uradna poročila zemljiških gospodov, ki jih pošiljajo na deželne or-
gane v obeh mesecih, kot traja upor, so polna strahu in včasih stereotipne-
ga poročanja o nevarnih kmetih, njihovi organiziranosti in oborožitvi, njiho-
vih podvigih in ropanjih. Strah elit prikazujejo tudi vprašanja, ki so jih dali
47 Muir, Ritual in Early Modern Europe.
48 Panjek, »Predgovor,« v Bianco, Krvavi pust 1511, 14.
49 Prim. Bianco, Krvavi pust 1511, 88.
50 Med številnimi ukrepi, ki jih uvede Ljubljana na začetku upora, je tudi plačevanje slov, ki jim bodo
dovolj hitro sporočali novice, ZAL, LJU-488, Cod. I, 302.
51 Glej tudi disertacijo B. Grafenauerja iz leta 1944 (prim.: Grafenauer, »Boj za staro pravdo.«), v ka-
terih je najti podobno retoriko strahu, kot jo omenja in predstavlja Bianco, Krvavi pust 1511, 87–
105.
148
